Revija SRP 41/42

Lev Detela

Neprevedene knjige

 

PONOVNO ODKRITA PROZNA DELA AVSTRIJSKE PISATELJICE MARLEN HAUSHOFER

 

Daniela Strigl: Marlen Haushofer. Die Biographie. 400 str., Claassen Verlag, Muenchen; Liliane Studer: Die Frau hinter der Wand. Aus dem Nachlazh der Marlen Haushofer. 146 str., Claassen Verlag, Muenchen;

Marlen Haushofer: Die Tapetentuer. Roman. Mit einem Nachwort von Manuela Reichart. 200 str., Zsolnay Verlag, Dunaj.

Usoda Marlen Haushofer, dolgo chasa pozabljene ali zapostavljene avstrijske pisateljice, ki so jo nedavno ponovno odkrili, potrjuje ambivalentno recepcijo pomembnih avtoric pravkar minulega stoletja. Pomisleki tradicionalne univerzitetne germanistike, ki je Haushoferjevo obremenila z vzdevkom "literatura zhensk - gospodinj", je k srechi preteklost, cheprav so nekateri kompetentni literarni zgodovinarji zhe v prejshnjih desetletjih temu odlochno ugovarjali in kritizirano pisateljico uvrshchali v galerijo vodilnih avstrijskih avtoric 20. stoletja, k Ingeborg Bachmann, Ilse Aichinger, Herthi Kraeftner. K spremembi pogleda na literarno delo Marlen Haushofer, leta 1920 v Zgornji Avstriji rojene in leta 1970 za kostnim rakom na Dunaju prezgodaj umrle pisateljice, je she posebej pripomogla 400 strani obsezhna biografija o njenem vznemirljivem zhivljenju izpod peresa Daniele Strigl pri muenchenski zalozhbi Claassen Verlag. Literatura nekam tiho in plaho, zunaj uradnih literarnih salonov in inshtitucij zhiveche Haushoferjeve je nenadoma prikazana v novi luchi in perspektivi, zunaj ujetosti v pasti in spone provincialnega in nedonoshenega. Daniela Strigl ovrednoti Marlen Haushofer kot avtorico subtilne eksistencialne literature o problematiki emancipirajoche se zhenske v 20. stoletju. K rekonstrukciji pozicije te avtorice v avstrijski oziroma nemshki literaturi je poleg tega pripomogel ponovni natis nekaterih njenih romanov in novel pri zalozhbah Claasen v Muenchnu in Zsolnay na Dunaju. V ta sklop moramo prishteti novo izdajo romana Die Tapetentuer (Vrata s tapetami) iz leta 1957 in za tisk od dedichev za zdaj le selektivno dovoljeno objavo dela zapushchine, ki jo je pod naslovom Die Frau hinter der Wand (Zhenska za steno) pripravila Liliane Studer.

Osnovna tema literarnih sporochil Marlen Haushofer je dvojnost oziroma ambivalentnost polozhaja zhenske v sodobni druzhbi. Njene junakinje, kot na primer Annette v romanu Vrata s tapetami, sanjajo o emancipaciji, vendar je ne znajo uresnichiti. Annette se ne more odlochiti za trajno zvezo s sicer premochrtnim, a dolgochasnim in patriarhalichnim Alexandrom. Zaplete se v brezpogojno ljubezensko razmerje s sangvinichno povrshnim odvetnikom dr. Gregorjem Xanthnerjem, po drugi strani pa se ne more osvoboditi krivde, ki jo zaradi svoje nezvestobe chuti do Alexandra. Ko Gregorju rodi mrtvega otroka, se njuna zveza razbije, svoj chas emancipirana protagonistka romana pa zdrsne v resno eksistencialno krizo. Roman je napisan v lapidarnih, jasnih stavkih - delno v prvi osebi (protagonistka v dnevniku sama porocha o dogajanju), ponekod pa to nalogo prevzame pisateljica v tretji osebi.

Morda je avtorica v omenjeni zgodbi izpovedala del svojega lastnega ambivalentnega zhivljenja, o katerem izvemo zelo veliko v biografski knjigi Daniele Strigl.

V avstrijski javnosti se je dolgo chasa shushljalo, da je Haushoferjeva zhrtev patriarhalnega polashchevalnega zakonskega mozha. Ker je v svojih tekstih zelo velikokrat upodobila ujetost zhenske v narochju egocentrichnih moshkih, je to she bolj razpihovalo omenjene govorice. O avtorici je javnost vedela, da zhivi kot zhena zobozdravnika in mati dveh sinov v zgornjeavstrijskem Steyru in svoja dela pishe kar na kuhinjski mizi ob osovrazhenem gospodinjskem delu. Njene knjige so tolmachili kot "osvobojevalne fantazije" ujetnice v kletki negativnega sistema, toda Daniela Strigl nam zdaj razkrije she drugachna ozadja neke svojevrstne usode.

Mlado dekle se v chasu druge svetovne vojne zheli "emancipirati" iz ujetnishtva v provincialnem katolishtvu. Iz urshulinskega internata v Linzu se pozhene v pustolovshchino nacionalnosocialistichnega javnega dela v Vzhodni Prusiji, kjer spozna ocheta svojega prvega otroka. Ta pozneje shtudira germanistiko na Dunaju, toda zveza se kljub otroku razdere. V strahu pred svojo strogo katolishko materjo pusti bodocha pisateljica sina, ki ga rodi na skrivaj na Bavarskem, za vech let pri starshih neke prijateljice. Reshitelj iz zavozhene situacije se pojavi v osebi shtudenta Haushoferja, ki nesrechno mater porochi in posvoji njenega prvega sina. Shele sedaj ga lahko predstavi svoji materi, v zakonu skorajshnjega zobozdravnika pa se rodi she en sin. Prvi sin do smrti svoje matere ne izve, da Haushofer ni njegov oche.

Mlada zakonska zhena zachne pisati prve tekste. Pojavi se v dunajskih literarnih skupinah in krozhkih. Zhidovski emigrant Hermann Hakel, ki leta 1948 na Dunaju ustanovi literarno revijo Lynkeus, odkrije poleg Ingeborg Bachmann tudi Marlen Haushofer in postane njen mentor, agent in - ljubimec, podobno kot pozneje za krajshi chas tudi Hans Weigel, uspeshni kritik in pisatelj s svojim literarnim krogom v kavarni Raimund. Zakon z dr. Haushoferjem ne poteka gladko. Zobozdravnik je zhenskar, zato se lochita, vendar vseeno zhivita pod isto streho, kjer pisateljica she vedno gospodinji svojemu nekdanjemu mozhu in skrbi za oba otroka. Toda zhivi dvojno zhivljenje, cheprav diskretno. Na Dunaju se resno povezhe s pisateljem Reinhardom Federmannom, a ta zveza je brez perspektive in zamre. Leta 1958 - osem let po lochitvi - se ponovno uradno porochi s svojim zobozdravnikom, cheprav vechina ljudi sploh ni zaznala, da sta bila lochena.

Morda ni chudno, da Haushoferjeva svoje protagonistke vedno znova postavi v vidne preizkushnje. Ekstremni primer je roman Die Wand (Stena) iz leta 1963 o samosvoji zhenski, ki je po katastrofi odrezana z nevidno steno od preostalega sveta in se po gozdu samotno klati s kravo in psom v zhelji, da prezhivi. Najde jo neki moshki, ki ubija, zato ga ubije. Demonija in idila sta kljuchna elementa te parabole, ki jo lahko beremo kot porochilo o izjemnem psihichnem stanju ali pa kot priliko o chloveshki eksistenci, kot obtozhbo militarizma in unichevanja sveta in kot avtorichino osebno zhivljensko izpoved. Ochitno je, da nas literarne poti Marlen Haushofer vedno znova privedejo v pekel medsebojnih chloveshkih odnosov, iz katerega ni reshitve in kjer "zhe chaka kirurg, da nam izpraska mozhgane iz lobanje", kot se je nekoch izrazila pisateljica. Znajdemo se na nevarni ploskvi, kjer se normalno zachenja preveshati v patologijo.

V noveli Wir toeten Stella (Ubili bomo Stello) se nahajamo v brezpogojnosti grshke antichne tragedije. Odvetnik zapelje dekle, ki je gost v njegovi hishi, in jo pozhene v smrt. Odvetnikova zhena spremlja grozljivo dogajanje popolnoma pasivno. Njena krivda je v tej otrplosti, neaktivnosti, ki spominja na pasivnost vechine nemshkega prebivalstva v chasu druge svetovne vojne.Vendar se pisateljica ne spushcha v politichno vrednotenje preteklosti in sedanjosti. Zanima jo predvsem psihologija njenih protagonistk in protagonistov.

Marlen Haushofer ne zna prezreti negativnih dejanj in dogodkov. Ne zna oportunistichno gledati mimo stvari, jih zanikati, zamolchati in pozabiti. Tudi v zadnjem romanu Die Mansarde (Mansarda), ki je izshel leta 1969, je she enkrat napisala trpko kritiko o zakonskem zhivljenju v drugi polovici 20. stoletja. Pravzaprav je izpovedala svojo lastno usodo, ko se, cheprav duhovno emancipirana, ni znala ali mogla prebiti na novo, svobodnejsho zhivljensko ploskev. V Mansardi gre za zamrtje v vseh smereh in za trudne kompromise z realnim stanjem. Kot majhno upanje za naprej ostaja refugium mansarde, v kateri lahko zasuzhnjena zhenska sanja svoje zakrite sanje. Je to zachetek kritichnega romana o negativni zhenski usodi ali pa zgolj spretno napisana literatura o tem, da je dejanska emancipacija socialno, politichno in predvsem psiholoshko (zaradi uvidevne trpeche, odpushchajoche zhenske dushe) v bistvu neuresnichljiva? Tudi feministke si ob branju tekstov Marlen Haushofer niso vedno na jasnem. Diskusija o tej gladko, jasno napisani eksistencialni in subtilni prozi teche naprej, vendar se zhe prevesha v prid te dolgo chasa zapostavljene avstrijske pisateljice.