Zadeva: prijava na javni razpis za sofinanciranje znanstveno-strokovnega (in kulturnega) tiska (UL RS sht. 119/00) za potrebe Mestne obchine Ljubljana za leto 2001
A – za publikacijo Zbornik Bohorichica, 2001/1 (raziskovalni in kulturni projekt Revije SRP, Ljubljana): Obuditev bohorichice – modernizirana bohorichica kot mogocha slovenska pisava; posebej odzivi nanjo med slovenskimi zamejci in kljuchnimi slovenskimi institucijami)
UTEMELJITEV VLOGE V SHIRSHEM PROJEKTU “BOHORICHICA”:
Zavod Revija SRP poleg svoje glavne dejavnosti – izdajanja revije in knjig – opravlja she druge kulturne projekte in dejavnosti, za katere mislimo, da so lahko aktualni in potrebni za slovensko kulturo in slovenstvo. (Nosilec raziskave Rajko Shushtarshich pa v prid svoje kvalificiranosti raziskovalca – nosilca projekta navajam, da sem bil deset let raziskovalec na Institutu za sociologijo Univerze v Ljubljani in dvajset let na raziskovalni enoti RTVL/S. Vsa ta leta sem se pretezhno ukvarjal z raziskovanjem vrednot. Objavil sem vrsto raziskovalnih porochil, esejev in tri knjige.)
Do mogoche reforme slovenskega chrkopisa prav gotovo ni lahka pot. Cheprav menimo, da bo do tega nekoch nujno prishlo – tako ali dugache – saj o reformi oz. modernizaciji chrkopisa razmishljajo mnogi narodi – za tak korak so se odlochili npr. tudi Nemci (novi chrkopis bodo postopno uveljavili do leta 2008) – pa tega nikomur ne vsiljujemo.
V predlaganem projektu skushamo v sodelovanju s Slovensko Matico, Slovensko izseljensko Matico in Svetovnim slovenskim kongresom, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in drugimi institucijami (pogojno seveda, che bodo za to pristojni soglashali s projektom) ugotoviti odmevnost na bohorichico med Slovenci doma in v zamejstvu in morda nekoch v vsakdanji rabi.
Od oktobra 1999 izdajamo v bohorichici Revijo SRP. Doslej je izshlo zhe shest publikacij, od tega tri samo na internetu http://www.revijasrp.si. Posebej pa nas zanimajo slovenski zamejci. Dosedanji odmevi namrech kazhejo, da so med njimi taki, ki podobno – kot pri nashi reviji – razmishljajo o neustreznosti chrkopisa gajice, tj. pisave s shumniki (č, š, ž).
Da se bomo prav lahko dogovorili o skupnem sodelovanju v projektu tudi s pristojnimi v kljuchnih institucijah, pa zaenkrat ne kazhe prav dobro. Zato projekt prilagajamo stvarnemu odnosu, posebej pomembnih narodnih institucij. Saj je projekt nedvomno zanimiv, che ne pomemben, tudi za druge slovenske institucije (ki imajo praviloma svoj sedezh v mestu Ljubljani), se tako ali drugache ukvarjajo s problemom slovenskega chrkopisa, predvsem pa za Slovence, she posebej slovenske zamejce. Morda pa bo projekt dobrodoshel tudi ob pobudah DS RS, ob mukotrpni pripravi zakona o slovenskem jeziku. Zhelimo poudariti, da je projekt "Bohorichica" vseslovenski problem, morda bo odlochujoch pri tvornosti in ohranitvi narodne identitete ter da kot tak presega politichno razdelitev slovenske skupnosti doma in v svetu.
Zhelimo she poudariti, da to, kar predlagamo, ni trzhna, pach pa akcijska raziskava in aktualni kulturni projekt. Ne ishchemo t. im. “ciljne publike”. Ker je zavod izrazito neprofitno usmerjen, s projektom ne nameravamo shiriti naklade revij in drugih edicij zavoda. Morda bomo le (pre)usmerili nekaj izvodov obstojeche naklade tja, kjer je vechje zanimanje. Prav tako z raziskavo ne zhelimo vplivati na politichno ali drugo preprichanje ali "javno mnenje", ker so nashi naslovniki taki, ki vechinoma zhe imajo trdno izoblikovano svoje lastno mnenje.
VSEBINA:
POGOJI:
MERILA:
– Varchnost pri izdaji: Stroshke za izvedbo projekta v letoshnjem letu ocenjujemo na 1,2 milijona SIT. V naslednjem letu pa ga bomo nadaljevali oz. nadgradili, a le v primeru, da bodo rezultati raziskave vzpodbudni ali zadovoljivi. Po dosedanjih porachunih stroshkov, za vse dosedanje publikacije zavoda Revija SRP, ocenjujemo, da je nash prispevek izrazit ali vechinski (oz. nekajkraten v primeri s prejetimi sredstvi MK RS za revijo npr.). Nash financhni prispevek je v zastonjskem – neobrachunanem delu sodelavcev, v vseh fazah projekta. Kolikor mi je znano, tako poceni ali pod ceno ali razvrednoteno ni izdajal revije ali knjig she nihche drug. To bo veljalo tudi za Zbornik Bohorichica 2001/1, kajti z vechjo varchnostjo bomo bolj slabo promovirali mesto Ljubljana in nasho dezhelo.
– Delezh sofinanciranja s strani drugih subjektov. Projekt se nam zdi tako pomemben, da bomo z njim nadaljevali, ga skushali uresnichiti v okviru svojih mozhnosti, tudi v primeru, da nas slovenske institucije ne bodo podprle. Doslej za projekt “bohorichica” she nismo prejeli nobenih sredstev.
– Pomen in aktualnost vsebine zbornika za MOL: Prichakujemo, da bo MOL, Mestna uprava, Oddelek za kulturno in raziskovalno dejavnost podprl projekt zavoda Revije SRP s sofinanciranjem Zbornika Bohorichica 2001/1 in tako pomagal razchistiti zagato sedanjega chrkopisa gajice in prednost nashega slovenskega – a posodobljenega chrkopisa bohorichice, ki smo ga Slovenci pisali 300 let.
Prichakujemo tudi, da boste pri Mestni obchini Ljubljana ocenili projekt zavoda Revije SRP kot smiselno in utemeljeno ter aktualno prizadevanje za tvorno sodelovanje neodvisnih in svobodomiselnih Slovencev doma in posebej v zamejstvu pri projektu, ki bi bil lahko nacionalnega pomena – kot tvorno prizadevanje za kulturno identiteto Slovenije – skratka kot projekt, ki ga terja nashe vsakdanje bivanje. Vendar tudi kot projekt, ki morda lahko nekoch bistveno vpliva na podobo mesta, povsod tam, kjer se pojavlja pisana beseda.
Navsezadnje bomo tako pokazali vsaj delchek sposhtovanja do nashega rojaka, ki je bil od leta 1566 dalje 16 let ravnatelj (latinske) stanovske shole v Ljubljani, in do njegove proshnje rojakom: – “Glejte, prosim Vas, da se ta dedishchina tudi pri Vas ohrani z enako hvalo in vsem na korist!” (Zimske urice, predgovor, ponatis 1987, /22).
Ne bomo kar tako odnehali. Cheprav nas navedene institucije doslej niso podprle niti z enim tolarjem, smo v udejanjanju projekta zhe kar lepo napredovali.
V dokaz, da mestu Ljubljana ne ponujamo megle, je projekt sproti dostopen vsemu svetu na http://www.revijasrp.si – v zavodu Revija SRP namrech nichesar ne skrivamo!
S sposhtovanjem