Revija SRP 41/42

Andrej Lutman

 

ROJ

 

Z mlajem se je bil zhe v jutru oblekel v svetlozeleno oblachilo in ob medli zimski sonchni svetlobi je z gibi rok in grlenjem glasov vzpostavil trdnjavo, ki ga strazhi in ozemlji njegova pochetja, da bodo lahko spet vzbruhnila iz samega sredishcha kot lava, da ga bodo dogodki, ki slede z nujo nakane, postavili v tochko, iz katere se lahko spet pozhene ali pa obmiruje. Mehka obmochja rudnin dejanjem in angelom lajshajo hrepenenje kot truga gashenega apna. Pepel se je bil odlochil stresati v vrechko za smeti, saj je tako res shel v stik z zemljo, z odpadki, ki nekoch pognoje karkoli zhe: zemlja sprejme prst in grudo, pest in zhuganje v gomilo. Sprehodila sta se bila skozi mesto, dvignil je denar, da sta plachala rachune, in na tej poti se jima je pridruzhil dober druzhinski prijatelj, ki je izrochil vabilo za slavje ob zimskem sonchevem zasuku. Uspelo nama je she ujeti prav prijetno posedanje s poznim zajtrkom, ko je zhe navilo in sva odhitela po trgovinah prav zagnano iskat chajnik, pa ene knjige in she nekaj; prav ne vem, che je smiselna vsa ta njegova zagnanost v kar vse stvari in rechi, ki se mu kakorkoli priblizhajo – bolj mu jih priblizhajo ali si jih priblizha, menim. V popoldnevu je uredil, da ga obishche poslanec njegovega takratnega vodnika, z vodnikom samim, saj je menil, da je taka pot do poslanega zaneslivejsha od drugih. Ko sem se pod vecher vrnila domov, je bila tam zhe prijateljica, s katero sva se bili domenili za izlet v mestece, nashla pa sem tudi kuhinjo, polepljeno s slichicami razlichnih oblichij, za katere je zatrjeval, da imajo takshno moch, ko jih prevzamesh, se pravi, se vanje postavish, da istochasno prevzemash tudi znanje, ki ga lik dolocha. Vchasih je bila to poskushala tudi sama in morala si je priznati, da mu lahko pritrdi. Morda pa me je le preprichal? se je lovila v mislih, in me tako vpleta v kaj, v kakshno svojo domishljijo, saj se je bil skoraj celo popoldne pogovarjal s svojim takratnim vodnikom, ki se tudi ni prav brzdal v tej smeri. Je kot zlat hroshch hvaljen krch angelskih lovk. No, in tako je naneslo, da se je izlet v mestece izkazal za prav shegavo dogodivshchino med prijateljico in njegovim takratnim vodnikom ter za nekak zakljuchek gnanj, tezhenj in zamisli glede dolochenega osebnega sozhitja, ko pa je zhe vsaj od vsega zachetka kazalo na pach she en prav jalov poskus. Zbudila sem se dokaj pozno in ugotovila, da je bil zhe postoril mnoga opravila, pa she na nova se je pripravljal prav zagnano, ko je pozvonilo in prvi obisk (nekak bivshi prijatelj in she bolj bivshi znanec) je kar odslovil v tej vsej svoji zagretosti; nisem she vstala, ko se je zvonec ponovno oglasil in vstopila sta prijateljica in dvorechi ji njegov takratni vodnik. Prijateljica ni bila kaj prida voljna in sprejemljiva za vse namige, ki jih je bila delezhna, a je vseeno kar navdusheno sprejela predlog, da se malo poveselimo na vrhu gore. Med tem nachrtovanje je seveda sledil she njegov znani izpad ob preobilici opravil, ki si jih je bil na tak dan nalozhil, a se je verjetno glede na prijateljichino prisotnost tokrat hitro zavil v krinko vljudnosti. Vodnik ga ni oviral v tej smeri, saj je njegovo obnashanje sprozhilo kar veselo vzdushje, ko se je ustil in jamral, namigoval in se izmikal, pochel skratka vse, samo da bi bilo po njegovem, in seveda ni imel zadrzhkov glede nachinov, ki jih je uporabljal. V megli so prishli na vrh gore, se ustavili ob poslikanem kamnu, ki je usmerjal mochi na tistem podrochju, ko je njegov takratni vodnik zapisal v sneg ime, da zdruzhi mochi tistega podrochja s prvino, ki sta jo bila nameravala raziskati in poiskati svoj delezh v njej. Tedaj se je oglasil krokar in dal dejanju svojevrsten pechat, morda pomen, ki je spominjal na zavezo, a ni bilo védenja o njeni vsebini. Njegov takratni vodnik je povabil she na razkoshno kosilo, da bi morda she zadnjich poskushal omrezhit prijateljico, ki pa se ni dala, saj je pozneje izjavila, da jo je bil na vsem izletu motil prav in le on s svojim dvorjenjem in slabo razumljivim govorjenjem. Nisem tochno vedela, kaj si on misli o svojem takratnem vodniku, a zase sem vedela zatrdno in za dolgo, da so bili dogodki zadnjih dni dodobra osvetlili del namere, ki sta jo izvajala s svojimi gibi, liki, slikami in zvoki, chrkami ter imeni. Kasneje sva s prijateljico obiskali she eno, ki ji morda odstopi stanovanje, pa she ni vedela, pa morda celo ne bo, pa tudi v zvezi z vezjo prijateljice z njegovim takratnim vodnikom je kar dobro kazala, aj, pa tudi tu nisem prav dobro vedela, pri chem sem pravzaprav. Le angel in dogodek rechem omogochita mik. In je bilo prav moje igranje z njegovim kurcem povod temu, da je bil sploh lahko izrazil svojo sramezhljivost do dna, da sva jo bila oba videla in potem vedela za zmeraj, do kam sega in kaj nudi. Takrat se mi ni posebej fukalo, pa sem le leno premikala prste skozi dlake in okrog jajc in ritne luknje spet po korenu navzgor, da mu je glavica kar brlizgala. Zunaj je dezhevalo, saj je bilo za snezhenje pretoplo; tudi on se je bil pridruzhil vlagi z jutranjim zauzhitjem scaline. Na obisk je bil prishel poslanec njegovega takratnega vodnika in mu prinesel mnoshtvo novic ter spoznanj vseh vrst o smereh vhodov v snov, ki so jih bili kanili druzhno raziskovati. Vse skupaj me je preprichalo v to, da sem se odpravila za del dneva iz mesta na podezhelje, med mraz in vetrove. Zvecher sta jo na postaji prichakala prijateljica in on, kar vesel, da jo spet vidi, saj naj bi ga bile obdajale bojazni, da bo kaj narobe, hja, je hecen, ko se tako trudi s skrbmi in se jim prepushcha. Mu je bila isto rekla tudi prijateljica, ko je hotel kar predchasno na postajo, da je ja ne bi zgreshila, je tako v smehu kasneje pripovedovala, ko so se s prtljago vrachali proti domu. Bili sta zmenjeni za obisk predstave, pa sta kar pohiteli, saj bi lahko zamudili, sta ga drazhili, ko se jima je pridruzhil v hitenju proti veliki zgradbi v mestnem sredishchu. Tam je sledilo srechanje z njegovim predprejshnjim vodnikom, ki sta mu – iz vljudnosti – odstopili prosto vstopnico in se predali prizorom na platnu, ki so nudili bolj dolgochasne zadevshchine. Pozneje so s she enim prijateljichinim znancem zakorachili po nochnih prostorih, ki jih je mesto nudilo v svoji nochni izvedbi, se sprehodili do takrat razvpite ponudnice, tam srechali she neke njegove prejshnje zhenske, kar pa je niti ni kaj prida zanimalo, saj je vedela, da prej ali slej izve vse o tem. Bolj me je zanimalo, kaj vse sta se pogovarjala s prijateljichinim znancem, saj sta cel vecher tishchala glavi skupaj, se rezhala in imela kar enotno polje pred sabo. Preden sva zaspala in she preden je odgnal svojo pozornost med imena in chrke, mi je gorech govoril o svoji obsedenosti od mojih men. Sem mu bila (kar sem lahko) brezbrizhno rekla, naj se nikar tako ne kuri, da se ne skuri, da ga she kaj zame ostane. Se je bil zamislil in shel klicat svoja imena tistega meschevega chasa, ki sta ga s svojim takratnim vodnikom dolochila za klice in nova spoznanja teh klicev – morda tudi kake nove klice. Angel koti mnoge brizge iz kamnin vsemirja. She dolgo sta bila bedela objeta v postelji, si govorila o krutosti odvisnosti nje od njega in njegovega od njene, ko je sprevidela, da je pravzaprav tak sen skoraj vsake zhenske: ne sme tega izkorishchat! Te obsedenosti, ki daje mozhnost tudi blaznostim, da se izzhive; in naj se razzhivim, a ne unichim svoje snovi, ki sem ji mozhnost oblike! Da se ne gre vesele chrne vdove, ki ishche ochishchenje in vsakemu svoje bivalishche nudi, in ko ga konchno ima v svoji sluzi, je le she vprashanje lenobnosti, kdaj dozhivi svoj prichakovani zakljuchek, in da se ne gre le prevechkrat nochne postopachke in pochepke, ki jo naluknja vsak vetrc. Skupaj sta se bila v zimskem dezhju pomikala po mestu in vstopila tudi v prodajalno s kristali, kjer ga je prodajalka pomenljivo pogledala, skoraj tako ga je, kot sem ga bila kasneje sama, ko mi pove nekaj prav sochnih in pomenljivih pripovedk v zvezi z njo in njeno zmozhnostjo za rokovanje s prostori, rovi in jamami. Ne vem, kaj ga je pichilo ali se mu odprlo popoldan, da mi je prav milo potozhil, da se mu brezmejno fuka. Sama pa v takem pochutju, da mi je bila tudi misel tuja in kar tezhko prepoznana za takshno, za vzpodbudno ali kakorkoli vznemirljivo, pa ni in ni odnehal, pa sva se pomenila in iztrzhek je bil, da sem priznala svoje odpiranje in upiranje – od pore do upora (odporanje) –, on pa svojo preobremenjenost z lastnim kurcem: sva v fuku popechatila svoja nova dognanja, ko sta se njegova nezhnost in moja sla parili. On bi to poimenoval za zdravilen fuk, saj je bil kar odrevenel v magmi rjuh pod mano in mojimi gostimi sokovi, ki so ga utrudili s svojimi tokovnicami skozenj, pa je v dremezh padal in se mi znova v ochesi dvigal. Po vsem tem sem bila morala na sprehod, da se mi je razkadilo vse skupaj in she vsako posebej, tisto zatohlo brezbrizhje gmote..., pa se je poleg tega izkazalo, da sem se le tako lahko pravilno pripravila na dogodek, ki je sledil v obliki obnove zgodbe, ki jo je bil dozhivel njegov takratni vodnik; in nisem norela od dolgchasa. Angel kazhe znake in nove obrnitve reda. Tisti prijateljichin znanec, ki sta ga bila spoznala po predstavi, se je bil zhe zgodaj dopoldne najavil za zvecher na obisk. Po pogovoru z njim se je bil vrnil v posteljo, kjer sta se she malo muckala in mechkala, pa mu je tako kljubovalno stal, da se ga je oprijela in mu ga jela urno smukati, bozhansko izdrkati, she jajci z ustnicama gnesti: sta ji obmirovali obilno zasemenjeni roki. Po takem drznem drku je krepko odpizden blodil naokoli do popoldneva, ko je bila prishla na obisk zelo prichakovana prijateljica, ki je bila domenjena z njegovim takratnim vodnikom, da se oglasi na krajshem izletu in pri njem in to prav kmalu naj bi se videla in videli in se sploh lepo imeli in imele in imeli si bosta toliko za povedat in za obchutit in za zatipat, hohoj! Ugotovil je bil tudi, da se nachrtovani izlet ujema z vsakoletnim premikom v blizhnje tuje predele, pa je uredil vse potrebno, da se vse primerno obelezhi. Prijateljica je bila oddrdrala po svojih poteh, pa se je preusmeril na prichakovanje njenega znanca, ki se je bil zhe tako rekoch zarana napovedal. Kar vlekel se je bil vecher v mlado noch, ko je le prav pohlevno pozvonil, dostojanstveno vstopil in zhe sta se zachvekala pozno v zrelo noch ob vseh mogochih dobrotah in izmishljijah o – sprva zgolj nakazanem, kasneje jasno izrazhenem – kar potrebnem sodelovanju. Vzpostavila sta bila prav prijeten odnos, ki bi bil lahko razmejil prijateljstvo v kaj bolj srboritejshega, saj je imel vsakrshno omejevanje za izvirni greh, ki se mu je res poredko predajal in she takrat v zelo posvechene namene, tako rekoch svetnishke zadeve. Angel lahko hoche kolichine trde gmote angelke. Sprehodila sta se bila do stavb, ki so bile v stopnji rushenja, a she vedno v uporabi za vech namenov, in tam srechala zhensko, ki mu je bila nekoch v davnini vzor za vechno svechenico dneva in nochi. Hm, je bil trznil iz navade in tudi ona je povsem prostodushno sprejela vse skupaj, pa saj so prishle in prishli she ostale in ostali in ni bilo vech kakrshnekoli potrebe, da bi ostajala tam. Ko sta po kosilu sedela v svojih polozhajih, ga je prijel tisti obchutek, da je bil zhe isto prej pochel, tako mochno, da je zatrdila sama pri sebi, da je prijet, sprijet in sprijen. Zafukala sta she v ranem dopoldnevu, fukala med raznimi zvonjenji in z enim samim vonjem po znoju hrbtenice, po stezah mravelj, poteh moljev, muh in kach. Ljubila sta se s telesoma, telesi, vzljubila sta svoj sok in svojo kri do daritve v eno smer zanosa, v eno dvojino, ki je kot shkiljenje ali presek; so she drugi opisi. Sta se spetljala z obsedenostjo, sta barantala s prepushchanjem brez vsakega nadzora in odmika, sta bila tako posegla vase, da sta se bila zhe zachutila za zmeraj. Sta se sanjala prec ob zaprtju vek ali she to ne in sta se poslej srechevala pogosteje od gostov in gôstij gostega in gostíj vsevprek – in she pogosteje. Preostala jima je res le she gostija v shtirioglatem, pokritem dvorishchu, kjer so se vrstile razne druzhabne dejavnosti, ki se jim tokrat nista nameravala odrechi. Med znankami in znanci in osebki ter osebami sta bila krozhila, kramljala, se spogledovala, pogledala po prisotnem zboru zadovoljnega mesa, ki mlaska in se masti za drstenje. Menila sem, da bi bila prav lahko ostala v postelji in pochela isto in enako predano in she naga in hotna, za vse ogreta, s stvarstvom skregana in v daru kvishku segajocha. Segrela sem ga bila lahko do stanj, ko so mu predmeti izstopali iz svojih senchnatih polozhajev v oko kakor butajocha silnica, ovalna in izmuzljiva kot zhivljenje. Le hipno ima angel namen sanj angelke. Se je she igral s prvim pajkom, ki ga je bil ujel v stanovanju, ko je zhe prispela prijateljica, ter so se tako kar kmalu odpeljali v mestece na izlet in obiskat njegovega takratnega vodnika. Pa she po njeni prijateljici se mu je tozhilo, jo je bila ta misel zabavala, ko so se podili okoli miz in ko so vreshchale za temi mizami od ugodja, uzhitka in slaja, ki jim ga kasneje podechi se povzroche. Prijateljica je bila tako zagrela njegovega takratnega vodnika, da je bil ves togoten in redkobeseden cel vecher v noch, ko so rajale in vriskale in se spogledovale z vsemi in vsem. Uredila je, da sta prijateljica in njegov takratni vodnik prezhivela del chasa skupaj, del chasa do jutra, ko bodo bili shli do pobarvanega kamna sredi drevja, ko bosta bili ocharani nad gibkostjo megle nad mestecem in bosta strmeli v gibe, imena in znake v snegu. Lep zaris ima namen opne pred odprtjem. V okvir je dal sliko, ki jo je bil stvaril v sestav njegov takratni vodnik in je predstavljala eno izmed mozhnih upodobitev neskonchne in konchnega, brezmejne in mejnega, obláte in osrednjega. V tem vzdushju je krasil stanovanje in njene stene. Imela je v mislih she neke opravke, a jo je pograbila mochna mesechninina krchevitost, pa je zalegla in se prepustila njegovim postrezhbam in ljubkovanjem, ko ji je govoril o dogovoru s prijateljichinim znancem, da sodelujeta. Tedaj je mislil nanj in na ta dogovor in na delo, ki ga she mora oddelati, na postopek, ki ga bo bil znova izvrshil. Odgnal je mochi tistega dne in se ji pridruzhil med rjuhami, da si izmenjata trzljaje rok, si krepko zdrgneta vlagi, ki sta jima jo nudili mednozhji – se kar zleknila po tem pochez v spanec. V najdaljsho noch, ki so si jo lahko privoshchile in privoshchili, in so si jo: v dvoje, na samem, v mnoshtvu. Bili so tudi prostori, ki niso vabili vase, ki so bili sestavljeni iz sestavine same, ki je oblika, ki se sama sestavlja in oblikuje v preobleke in zamenja sestavo sebe v in po sebi. Sestanek za javnost je bil v prostorih, ki so bili najeti od neke skupine, ki se je ukvarjala s povsem drugachnimi dejavnostimi, a je bila ena izmed njih tudi ta, da je zhelela sobivati z vsem in vsemi. Glasno je bral besedilo, ki je bilo izpisano z namenom, da napoti v vnovichno brskanje po sebi, po svoji zhlindri in spolu, po svoji krvi in snu, po svoji razliki in po vseh lastnih istenjih sebe s sabo, tu in poslej. Sprashevala se je bila, che se je ves trud kam prijel, shel med vse, ki so prisostvovali in ki so bile soudelezhene v ostalih branjih in napotilih, naznanilih in vzkliknicah v rahlem dezhju, ki je zavijal ta nochni dan v she skrivnostnejsho svetlobo in mnogo jasnejsho temo. Veseljachenje je postajalo kar razposajeno; njegov takratni vodnik je vsemu navkljub zbral krog sebe popolno zdruzhbo, ki jih je druzhila namera, da razishchejo smeri neba in vetrov in lastnega nahajanja in imen in chrk in preglednic in da se dajo poduchiti (da se priuche, si je namenila nasmeh) o vsem, kar sploh lahko dojamejo in she kaj. Tako nekako ji je razlagal, zlagal prednjo svoje svete skrivnosti in bojazni, svoje zaznave premikov, odmikov, zamikov in pomikov, ki jih je povzrochal ali jih je bil delezhen brez izmikanj. Ne le od nje, pach pa tudi od vseh njenih strogih nameravanj, od njenih tezhenj po igranju s spolovili kar venomer v isto njeno svezho smer, kar stalno in niti ne vech nezhno. Tako ga je vleklo v tiste veselice k njej, da se je postavil na rob svoje stalne prisotnosti v svetu, saj je bil v stanju – po prebiranjih – stalnega zrenja malo mimo, malo tja v en dan in votlo noch.

Angel bo angelki le prepustil tezhishche. Opremljen z navodili in svezhimi nakanami, ki jih je bil premlel s svojim takratnim vodnikom na izletu v mestece, je dajal videz popolnoma zbranega, prerachunljivega in dokaj ustrezhljivega moshkega, ki zna biti tudi hudo nevaren in zanesljiv hkrati. Ko bi se le manj vtikal v druge in vech vame, ni hotela odnehat v svoji svezhi slasti, v svoji zhivi krvni sliki, ki mu jo ponudi na otip. Milo je ogledoval prste, ki so se mu sprijemali v bodri tekochinici rodil, she mileje je meril ochesi na sestavljenko v okvirju na steni in ugotovil, da barve kazhejo polozhaj na juzhni polobli, da si je zrcalo, ko se zre skoznjo, skozi njen zherjávichni lesk v ocheh, ki ni bil milina, pach pa silna lakota daljav, globin in hipnega pljunka zdajshnjega. Plesalka je krotilka krepkega tkalca pomikov, ki priguncajo do stanja, ki sshiri uzhitek v sozvochje z njeno namero vzgajati in dojiti vzhajanje. Ob vsem tem je imel she chas za pogovor s prijateljichinim znancem (ona se od dvorjenja sem ni prevechkrat oglasila) o dogovorjenem; imel bi verjetno tudi chas za njegovega hecnega znanca, ki se je oglashal v najbolj nemogochih trenutkih in jih s tem posvecheval. Uspeshno se jim je izogibal, a ni vedela, kako dolgo bo she uspevala ta krinka zadrzhanosti in odmika, ki sta jo prevzemala v stikih z njim. Po pochutju in obchutku se je odpovedal sestanku s prijateljichinim znancem in s tem sicer tvegal, da otezhi izvrshevanje dogovorjenega, a je imel res dober obchutek, da tega znanaca ne bo, pa je kar mirno polezhaval skupaj z njo. Lezhala sta in se zalizala v odnos slik izza vek in dlak, kjer valovi sokovnik in se medi kozhica. Zlila sta se s stopnjevanji svoje chiste radosti, ko je celo telo stroj za svezhe brizge snovi vase, da tip otopi od topljenja in otoplitve. S fukanjem v sen, z drkanjem v drgnjenje, iz soka na kri, preliv shchegetov kar vsevprek..., si je bila nashtevala. Angelka reche blizu in zdaj. Ko je polezhaval in prebiral chasopis, je dobil obiska v obliki poslanca njegovega takratnega vodnika s svojim novim vodnikom. Delovala sta precej utrujeno, pa tudi sicer je vse skupaj prehajalo v dokajshnjo lenobnost, ki je tezhila k popolnosti, in je rajshi odshla na kavico k sosedu. Naj se pach sami s sabo zmenijo o vsem skupaj in o chem posebej ali she kako drugache, saj so ja sami korenitezhi in sploh, bi jim bila najraje she zagostolela, a ni bilo vredno. Ko ji je bil kasneje obnovil vse potek obiska, jo je imelo, da bi se takim odpovedala, saj je vse skupaj mejilo na gostilnishko ponudbo cenenejshe vrste, vsaj tako so tovrstni obiski dojemali oziroma prichakovali. Skorajda bi se bila sporekla o tem, kdo da strezhe komu in kdaj komu drugemu, kateri drugi, sama sebi in njemu in on njej in njenim, ki so tudi njegovi in njegove, njuni in njune. In she drug drugega gostita in druga drugemu ugodje dajata ter drug drugi godi. S tem v zvezi sem mu she rekla, da njegov hecni znanec hoche z mano na zelo zhaljiv nachin govoriti in me kliche in zahteva, pa me je popolnoma preprichal z opisom nachina, kako naj ga utisham. S pogovorom, ki je preshel v govor, me je pregovoril, da sem tudi ta vecher ostala z njim in njegovimi lastnostmi, ki jih je kazal v obliki chlankov, ki jih je bil izrezoval iz raznih chasopisov. Svoje pomene mnozhe nemo in ravnokar. Kazala mu je svoje like iz preteklosti, svoje slike iz chasov, ko sta si bila she dalech, da ga bi skorajda razzhalostilo to njeno obdobje, ki ji je bilo nudilo le grenkobo in razocharanje in pa konchno razcharanje njene dedne driske. Prevzemal je chustva, ki so se ji bila na novo prebudila, in jih podozhivljal v sebi, jih posvojil in se jim tako predajal, da jih je pripoznal in s tem njo. Ni zmogel razumeti, kako lahko muchish svojo ljubezen, kako lahko dopustish, da gre vse po poti, ki je zhe prehojena, zhe zahojena in prav nich prijetna, pa vendar edina znana in odobravana. Izmuchiti sebe in vse okrog do smrti in she bolj kot to, she bolj kot scuzajo vsakodnevnonochne zaprisege vsem, le sebi ne, le svojemu veselju ne. In ljubezni pusti izlet zunaj. Ko sta se v prvem snegu sprehajala, mu je povedala za svoje prvo srechanje z njegovim takratnim vodnikom nekje na obali, kjer ji je bil pokazal kristale in kamenje in jo s tem pomiril. Muzal se je nad tem podatkom in mi zachel govoriti o svojem nachinu vrtanja vase, ko pustish vsem svojim bojaznim, da butnejo skozme – posamichno ali vse naenkrat – in me chisto obsedejo, pa jim sledim do lastnega jedra v sebi; le kaj jih vleche nadme? je edina misel, ki jih spremlja, ko z njimi segash vase. Hodila sta v pochasni hoji, v sestopanju skozi svet tal in daljav, skozi pitje penine: v chisto radost teles sta se podala brez trohice zadrzhanosti in s pretanjenim drgom sta segla chezse v brizg in spev vsega in she vech (kot ples kresnichk, kot trk ritnic ob pest uda). Angelka nad angelom enkrat enachi meno. Se je po dolgem chasu prebudil v joku, v stoku nad sanjami, ki so ga vlekle v chase lastne izgube, v chase stalnih ponavljanj napake, da je bil tako mehak, da je bil kar premehak in ni prevech pritiskal, bolj manj in premalo, bolj za shalo in zhe bolj za jok. Ha, se sploh ni bila zbudila in je she kar dalje spala in jo je gledal in se navdusheval nad njo, nad to njeno svetlo brezbrizhnostjo, sveto prostodushnostjo, ki se ji je klanjal, ko je prodiral vanjo, che ni bil she mehkejshi od nje. Obiskala sta njegovo vechno svechenico dneva in nochi, ki ju je sprejela z velikim veseljem, pa je shel in sta shli v rajanje, roj je zarajal v zimski svetlobici, ki je mrakoba dne, koprena v dimu in plesu snezhink, okraskov, ki so padali z neba in dajali nadih prahú vesolja. Stopila je v stanje, ko jo je zmrazilo do kosti, do jedrca sebe v soochenju s sabo, s svojim videzom, ki ga je nudila drugim zgolj na vpogled. Vedela sem, da je to stanje zgolj chlen v nizu sprememb svojih dometov in hrepenenja, svojih smeri in lastnih metov. Sestop omogochi nove dosege namer. Obiskala sta stavbo, kjer je postorila svoje obveze in odveze glede preteklih kopichenj in delovanj, pa jo je vse to tako utrudilo in zasitilo, da je bilo popoldan potrebno pod nujno obiskat parno kopel. Tam sta dodobra uzhivala kljub motnjam s strani osamljencev in osamljenk, saj sta bila na in v vseh teh obiskih razvila uchinkovit sestav stika, ki je odbojen. Tudi obisk denarne ustanove je pripomogel k dobremu razpolozhenju, pa kar ni zmogel odgovora, ki mu ga je bila namenila pri odhajanju v lagodju pare, in je izpadel tak samozadovoljnezh, da jo je kar zaskrbelo, zaskrbelo tako mochno, da je mednju sestopila tishina. S svojima molkoma sta zastajala v hoji, se spogledovala s koti stanovanja, si skomignila: nista se zmigala in migala s telesoma, nista si bila ista. Angel noche gledati poskusov opustitve igre. Torej se je namenil, da jo celostno prelizhe, se obnjo stisne in jo ritno nasadi – njen nasladni nasad kurcu v oshlat. Jo je gonil po rjuhah, jo je vonjal po izpuhih njenega najchudovitejshega telesa, ji je poshiljal svoje sokove v soje do prekinitev, do svezhih sap teme. Ko sem se valjala po njem, sem zachutila svoj dotik drugache: ni bil vech moj, saj je moja kozha topila njegovo, da sta telesi prehajali drugo v drugo, sta se sprehajali... Shchip ga je klical v izvrshitev obreda, s katerim je prihajal v stik z glasom, ki ga je nato vodil v smeri, ki si jih je bil izbral, jih je zagotavljal, ko je odhajala na zmenek s prijateljico njegovega predprejshnjega vodnika in mu zagotavljala, da se tega obreda zanesljivo udelezhi, da jo mochno ima, da tudi svoje naklepe zraven prikljuchi, che bo zhe pricha temu. In hodniki, ki jih je bil odprl, so prinashali mnoge delce tujih snovi v preuchitve in prilagoditve, saj so bili stalno in jasno prisotni: delci, ki niso v delcih. Enega od teh delcev sta uporabila za namen izboljshave svojih teles, da jima she dolgo sluzhita in ju dopolnjujeta v izkazovanju radosti. Po obredu v slavo shchipa sta zapadla v polno spolno spanje, ki mu je silil shpricacha k stalni in poglobljeni dejavnosti, da ni vech chutila bolechine dne in trpkosti dna. Uspeh naredi namen angelki kseben. Zapel je pesem o zreli mesechini, ki me je ponesla skozi svet rahlih migov in valovanj in plivkanj in ljubkovanj sle in vode, teme in zelenih kristalov. Ko sta se vozila s prijateljico skozi mesto, je ustavila na kraju, kjer je lahko kupil dolgo iskano stvar: bili sta veseli njegovega veselja in she zavoj na sochen obed v kletne prostore, kjer je bila prijateljica domenjena z novim izzivalcem. Gledal ju je in v sebi neizmerno uzhival, saj sta mu poosebljali divjino, ki ji je sluzhil in ju dopolnjeval v lik, ki izrodi v vishino, v svoj vrh: je pach nek trik v kotih, ki ga rode. Precej je pripomogla k temu, da je sploh lahko stal v vrsti v denarni ustanovi in vplachal za zaplato zemlje, zemljishcha, ki bo bilo nekoch za v naprej. Skupaj s snegom in mrazom sta bila delezhna she prilozhnostnih daril, ki so jima sovpadla s sicershnjo naravnanostjo drobcev in pleshochih delcev svetih kolachkov luchi in mrchesa.

Prav resen odnos naredi krichav. Prebudila sem se bila pred njim, pa sem ga lahko ogledovala ob poslushanju dezhja, ki je bil nadomestil sneg. Predramil se je okrog poldneva in takoj prisluhnil dezhju, kar ga je brzhchas prisililo k takojshnjemu dvigu in scanju: curek se je zlil v enakomerno shklopotanje misli. Polegala sta in se ljubkovala, prav leno in kot ne popolnoma preprichana sta posegla vase, ko ga je vzjahala in krotila z mednozhno vlago, da je bil pomislil na mozhnost, ko ne izbrizga svoje svete bele pene – jo z mozhgani pogoltne. In kljub pomisleku mu je she drugich zagostolela sveta kozha, da mi je zlizal vse sledi skomin z ustnic, da me je ofukal na stegnih in od zadaj, saj je bil dodobra utrujen, in vedela sem, da vse pochne s predzanjimi mochmi in da hochem njegove zadnje in she zadnjo videt! Zaplamtela sta v trzljajih tkiv in se zavrtinchila s prahom suhih cevk in odsopla nazaj med rjuhe v mokrotnem popoldnevu. Vse, kar je bilo sploh she mozhno postorit tistega dne, je bil nakup manjshega bodala za namene bodenja, vztrajnega prebadanja svoje zatrdele ovojnice okrog telesa. Odpeljala sta se na obrobje mesta in v spletu razlichnih prodajaln nashla iskano, brez obotavljanja kupila in brez ovir zapustila tiste konce, ki so bili skrajno odbojni, saj je tam mrgolelo ljudi z vsemi mogochimi potrebami in zahtevami, ki so jima bile dokaj tuje in zelo obremenjujoche. Navzel se je bil skrbi z denarjem, ki so prevevale tiste prostore in tiste ljudi, saj je bil pristash zlatih chasov v najboljshem, najrazvratnejshem in najrazsipnejshem smislu. Pritiska in angel ostane molchech. Sem mu rekla, naj mi kupi lichilo, eno, osnovno, a je naredil tak obraz, da me je minilo, da bi se lichila: ne zase in ne zanj. Da mu pokazhem svoj pristop, sem se oblekla skrajno vojashko, tako togo in zapeto, da sem zgreshila in mu bila vshech: brezupno mi je in nimam mozhnosti, da mu pokazhem she eno smer. Gledala sta balone v zraku, saj je bil sonchen dan, mrzel in s spranim nebom, kolovratila po mestu, obiskovala dolochene in manj dolochene prostore. Samo da bi se lahko izognil osovrazhenim pochetjem, ki jih bo moral pocheti, samo da bi kako odlozhil neizogibno, se ji je pridruzhil na sprehajanju skozi zelenice na robu mesta. Povedala mu je, da pride zvecher na obisk njena prijateljica, pa naj jo skupaj pochakata, saj je imela she znane vecherne obveznosti. Ko je chakal na to njeno prijateljico, se je bil spomnil na dogovor s prijateljichinim znancem in doumel, da she ni kaj dosti postoril v tej smeri, ki ga je tezhila kot dogovor, katerega udejanjenje je odlashal, pa tudi sicer tega zananca ni bilo na spregled – na srecho, si je mislil, saj se je bil takrat morda kar prezagovoril. Kot se je bil pozneje prezagovoril s prijateljico, ko sta razglabljala o odnosu in odnosih med njima in njimi in zakljuchila z mislijo, da je prijateljstvo odnos, ko she ni prilozhnosti za fuk. Seveda je bilo vse zabeljeno z zvrhano ritno zajemalko navihanosti in namigovanj, ko se je vrnila in se kar hitro pridruzhila vzdushju ter ga obogatila s svojim pogledi na ritofuk. Tako so se in sta se prerazgovorili, da ko sta pozneje legla, kar nista skupaj zlezla, saj fuka po dolzhnosti nista prenesla, sta rajshi vzdrazhenost v sebi prenashala in se na novo prilozhnost zanashala. Angelka prinese hiter razvoj angela. V dan se je zaletaval, a mu ni zaleglo, da bi stopil za njim, dokler ni tudi ona vstala in ga pospremila po opravkih, ki si jih je bil nalozhil za tisto dopoldne. Ugotovil je bil, da se mu je spremenilo dojemanje okolja v tem smislu, da vidi ostreje in brez soparice ali prahu na pogledu, da lahko vztraja v vseh prostorih, che je zbran in osredotochen na to ostrino v zharishchu. Med naslajanjem nad novim spoznanjem o sebi mu je sporochila svojo odlochitev, da zvecher obishcheta shod, kjer bo lahko premlel svoja dognanja o delcih, ki jih je tako vneto preucheval, odkar je bil vzpostavil svoj strazhni stolp kot rov, ki jo je prashil. Kraljevala je njegova svechenica dneva in nochi, ki jih je nagovarjala s svojega prestola in jih vabila vase s svojimi sochnimi kruhki, s svojimi sladkimi besedami in ukazovalnimi gibi: fukat! Proti domu sta odhajala spokojna, brezskrbna in tehtno vzdrazhena od vzdrzhnosti in vzdrzhanosti, ki je sveta pot odskoka v slast in slaj. Angel bi ostal zunaj angela. Do kod sega moja uvidevnost? sem se sprashevala, ko je krotovichil in nergal, da ne more pocheti tvari, saj so stvari, ki ga motijo, ki motijo njega in stvari, ki jih she ni. Nato je sanjal, da misli na stvari in te se premaknejo, se premikajo in odmaknejo v zamik, v topel zimski popoldan. Najavila se je bila njena prijateljica, kmalu prishla in se razgovorila o svojem novem kuharju, o blizhajochem se ji potovanju, da je shel kar v drug prostor in se tam predal krepkemu veselju, da se ni globlje zapletal z njo. Vrnil se je k njima in in izrazil svoj gnus zelo zgovorno in nazorno, da je bila prijateljica prijetno osupla in je hitro dala par ugodnih pripomb ter ga opozorila, da je na svojem prejshnjem obisku naredil na njene blizhnje zelo prijeten vtis in je tam vech kot dobrodoshel. Zagovoril se je, da mora she razmisliti, pa vem, da ne bo, saj mi je bil zhe prej zatrdil, da se mu cel svet, ki ga njena prijateljica zhivi in zagovarja, stalno studi, in to mi je zadostovalo, da ga z njo nisem vech morila. Odshli sta vsaka na svojo stran: prijateljica novim dogodivshchinam v razteg, ona pa na vsakodnevna pohajanja skozi mesto, ob reki in po nabrezhju. V mrzlem vechernem zraku se je bila spomnila na dogodke pravkar minulih chasov, ko je bila pricha in soudelezhenka nechesa, chesar pri sebi ni poimenovala, saj ji je bilo na razpolago toliko razlichnih imen, da si s tem ni sivila dlachic. Razdalja odtehta namen korenin. Dremala sem, ko mi je bil otipaval nogi in se bil slishno naslajal nad svojimi mislimi in predstavami ter predochitvami. Nato se je dogovoril s svojim takratnim vodnikom, da se dobijo kar pri njima, hih, sem bila radovedna, kako zna biti, pa je prav takrat prishla na obisk prijateljica, ki ji je bil pred chasi njegov tedanji vodnik dvoril, in nisem prav vedela, ali naj kaj posezhem. Nudil mi je kosilo v obliki obiranja kosti in mlaskanja slastnega mesa z dobro zelenjavo in svezhim sokom, ko pride takratni vodnik s svojim poslancem. Sledila je vrocha zabava, ki ji le she pozaba sledi, saj sama nimam vechkrat vech kam in kaj s temi norimi zaporedji taktov krohotov in opisovanj ustrojev vsemirja, ki jim slede, ko jih usmerjajo. Odhod je mineval v obchudovanju plesalke na steni, ki je imela v sredi krilatezha v skrizhu polj in pogledov ochi. Za tem in njih odhodom sta bridko zafukala, presezhno mimobezhila, pretezhno zalivala svoj nasad naslad, svoj vosek zhara. Preselitev sredishcha je bila uspela bolje, kot bi si bil kdo lahko sploh mislil ali katera samo domnevala, saj je bila podkrepljena z mnogimi grlenji in risi likov, mnoshtvom osredotochanj na smeri delovanj v eno zadelanje. In angelka ostaja misel. In me je v ranem popoldnevu kruto izdrkal, se mi osredotochil na eno delovanje prsta in trz dlani, da se mi je prav milo zafukalo do kosti. Sta dolgo silila izmed rjuh, a precej brez uspeha, brez mozhnosti, da se sploh she kdaj razfukata, razchefukata in odfukata, hm, se zdi. Sta bila gledala mesce mesc v megli, sta stala kot senci pred stekli ob oknu in zijala v noch. Pride hip raztege angela. Sem mu bila namignila, da naj vendar misli vsaj malo na dogovor s prijateljichinim znancem, ki se resda ni oglasil, kakor je bil obljubil, a to she ni kaj prida pomenilo. In res: v poznem vecheru ta znanec pokliche in reche, da pride jutri ob istem chasu. Ji je konchno par stvari nemudoma prepustil, saj je uvidel, da ji povsod pach ni kos in da kdor ji v zelje hodi in ga skupaj pomendrata, saj tam ni bilo prav na gosto nasajeno, ta je kot shcheget v ocheh, ki zro po pokrajini in pod njo. Beg obzorja zadrzhi angela. V dopoldnevu se je bil oglasil poslanec njegovega takratnega vodnika in oznanil, da je bila selitev delno uspeshna in da bo bilo veselje in veseljachenje temu v chast. Obiskala sta svechenico dneva in nochi, shla po nakupih za daritvenik ter luchi, se ustavila she v gostilni na hranjenju, ki je prehajalo v goltanje in srebanje. Zvecher je bil konchno le dochakal svojega prijateljichinega znanca, ki mu je bil obljubil zadevico, s katero si kar opomore po poti razmetavanja. Pripovedoval mu je o svoji nameri in nachinu, kako bo svojo nakano spravil in zavil v znane besede in besedne zveze, ki bodo imele tak uchinek, kot ga ima niz znakov, ki je ime delca na preglednici in na opazovanju in rajanju z njim. Prijateljica, ki se je bila pridruzhila svojemu znancu, je nema strmela in zanosno mislila svoje misli. Nisem je vech opazovala, saj sta s svojim znancem kaj kmalu odshla, pach pa sem bila postala delezhna rahlega predavanja, ki mi ga je bil pripravil glede na predzadnji razvoj in navoj dogodkov in dognanj. Smo kot zajedalci, ki rijemo v snovno plast privida, v podplat iz teme in trup iz senc, ter spotoma jemo nash naprej, da lahko izserjemo nash prej, mi je bil govoril. In o svetlobi svetlega, ki jo vidi le, che zamizhi in je najtemneje – je kot zhamet in kot zamet zavesti. Ko je bil tako govoril, me je bil zagovoril in z nechim otovoril tako mochno, da sem ga bila kar poslushala brez izgovora in brez chasa in sprenevedanja, da mi she govori, da me she dvigne v svoj svezhi svet govorov in suhih besed za gorivo najinim ugovorom sebi in da mi znova zna speti svod besed, ki jim sicer verjamem bolj malo, a mi tako dobro denejo, ko me poneso she bolj vanj. Posedal je za mizo in sestavljal nove skupine glasov, jih belezhil na papir in prebiral. Zhe po dveh odstavkih ji je bilo jasno, za kaj se mu gre, in mu je to tudi razlozhila s tisto mero posluha za stvari, da je bil ocharan in zacharan od nje in njenih izgovorov okoli tega, da to pach ni njena stvar, pa vendar! che zhe dviguje svoj nivo s smelim izrekanjem besed, ki narede, da je zbranost vechja, da se izcedish zgolj v tochko, ki jo dolochish pred tem. Tako je vzshel v nize pojmov in pojmovanj, pomenov in besedichenj, besed in glasov in slik in chrk in imen v she vech imen, ki so mu sklicala posebne sile, da je besedil smelejshe in blizhe najblizhnji in najoddaljenejshemu. Izpisal je svoje besede gabljenja nad pretakanji dolochenih izcedkov, ki so rojevala roje izpushchajev v stikih med njima, saj je jasno zaznala v prebranih besedilih nadih bezhnega, preteklega, odlitega, spihanega in izzhganega, do dna poteptanega in vnovich vzniklega snovanja rechi in izrekov v molk in skozi zapreke izklicnih grlenj. Zaznala je rahle skomine po veseljachenjih ob zhvenketih in krikih in cedenjih in buljenjih v prazne obraze sten in scalin, v gube iz globin, skoz sechevod v svoj gon. Vseeno je drgnil svoje besede, navkljub vsemu je poistil svoj sen s pisanjem, svoj sok z mednozhjem njenih sojev iz davnin.

Enachi angel ksebnost in ris. Ni nashla razumevanja za njegova rohnenja in za rohnenje, ki ga je izvajal ob vsakem hudem ali hujshem hrupu iz okolice, ni ga odobravala, ko je razbijal glavo z zidom: je zatrdil, da ne more in ne more srati in od tod to stanje; in ni nashla ne sochutja in ne podpore zanj. Je zgolj chutil, da mu vse skupaj kuri sijaj, ki ga obdaja, s chimer se je pravzaprav dajal, na katerega je navsezadnje vedno stavil, pa cheprav nazadnje, pa cheprav mimo. Bil je povrshne vrste in je vchasih spustil kako chrko, vchasih kak glas ali pa naredil zamenjavo, pa saj je bil nekak zachetnik, ki rije v she tuje rove. No, in sta v popoldnevu nashla pravshnji krajchek za she mnoga pochetja, pri vrhu hriba, ki je molel izmed drugih vishe. In sta ga prav na hitro posvetila, she sebe prav veselo nashpichila ter odhitela proti mraku, ki je kronal naporen dan s krepchilno nochjo. Angelkina ksebnost izdolbe rov. Zapichil se mi je v rahel gozdichek, mi ga bozhal in slinil in me oprstichil; vechkrat. Kako drk preide v fuk? se je bila vprashala, ko ga je jezdila in z gibi roke zadrzhevala njegov brizg vanjo, da je imel vishek po delih. Na obisku je bila tudi prijateljica, ko je s pisanjem izbranih besed opisoval dvig in se bil chudil pravkar dozhivetemu. Rezha odpre pot novi angelki.. Samo opazovala sem ga, kako se ravsa z vsem naokrog, kako bevska med ljudmi, ako se znasha nad sabo, saj mene kar pri miru pusti – za zdaj, saj ne vem, kaj she pride z njim nadme. Tudi njegov tedanji vodnik mu je bil izrekel narochilo, ki ga je precej zachudilo in spravilo v dvom pochetje uglashevanja chrk. Obiskal ga je tudi prijateljichin znanec in vzel dogovorjeno zadevo v obliki dveh izpisanih strani, posedel, se zagovoril z njim, da bi she kar ostala tako, pa se je dvignil in odshel prav v trenutku, ko je postalo zanimivo, saj sta preshla na njuno zelo osebno in njemu ljubo podrochje – samosesanje. Obilna pena napne angela. Po tem, ko jo je bil pospremil na nochnih opravkih, je zavil she na obisk k staremu prijatelju, saj je videl luch v oknu. Zhe dolgo chasa se nista bila videla in sta si imela mnogo za izrechi, zapeti, si prisluhniti in oddihati. Nista se dala motiti vsemu navkljub, saj so ju kar obletavali sleherniki vseh vrst in slehernice vseh bazh, pa she drug v drugega sta silila. Angel dopusti odtok odvechnih potov. Zhe dopoldanski obisk dobrega druzhinskega prijatelja ju je vrgel v stanje vzhichenosti in vljudnega prichakovanja dne, ki je minil v obnovi tekochih dogodkov, predaji vesti in zapustitvi. Prav pochasi ga je dan kuril, ga prashil, da je postajal iz dneva v dan tezhji od dne. Zleknil se je cheznjo, jo fukal prav pochasi, da jima je zhuborenje vneto zaokrozhilo spola v socvetenje. Dopustitev odprtja ochesnega prostora. Se je blizhal mlaj in z njim je sovpadla mochna gostota svetil na nebu in je pritiskal k tlom in vanje, v vrste prsti, v rahlo zaslishevanje njenih poti po nochi, v mraku in vchasih chez dan, kod da je bila hodila, s kom in po kaj?! pa kaj! saj tako ali tako ne misli resno in mu je bil usmev z nasmeshkom dovolj. Ksebno rodi ksebnost angelove odsotnosti. Po obisku parne kopeli so se spet zvrstili obiskovalci in razporedile obiskovalke, da je postajalo veselejshe in napornejshe obenem, ko se je vse spetljalo z molkom, pa toliko besedí je bilo v obetu. Rujna ksebnost angelko odpre. Sta sedela za mizo, s tishino in molkom, ko je spregovorila in govorila... in ko je pogledal na svojo desno stran v prostor in zaznal prasketanje s pridihom brnenja, ki je dolochalo prisotnost, ki ji je bil pricha, se je zavedel, da pravzaprav chuti njo, njen del, ki je shel v prostor, in jo je pogledal in zagleda svoj pogled v njej, in mu je bilo vse za vselej jasno: je bil pach sledil njenemu glasu, ki ga je poshiljala od sebe kot sebe v glas. In ni vech slishal njenega telesa na tak nachin kot doslej, kot kdajkoli prej ali po tem, saj ji je bil povedal za oblike, ki nas chakajo bolj kot mi njih, pa ne vemo, kdaj se dochakamo; a se? Je zrl vanjo in videl njen obraz kot masko vechnosti, ki je prispodoba za nasprotje pochutju, ki ga je imel med ljudmi, ki ga je navdajalo s konchnostjo, s smelim zavedanjem, da obstajajo poti mnogih zvezd, premnogih krozhnic in prednostne poti lastnega. Okolja ni bilo vech v starem smislu, saj je njen obraz obsegal vse, bil kot nalepka na nochno nebo, kot preliv za zavest. Enkrat steche tiho in mochno. Zasedel se je na shkoljki v jutranjem iztrebljanju in se ni in ni mogel osrati, napenjal se je bil tam kar nekaj chasa, pa mu je ravno shlo ven iz riti. Odsedel je bil svoje, se vrnil v sobo, odgrlil svoj dnevnonochni spev, zanj razbral besedilo iz chrk, ki jih je imel skrbno izpisane v prostoru strazharnice, ki je gledala na sever, pod prst, si she skrbno zabelezhil vse zaznano, she posedel, pa je zhe zaslishal prav chmrkotno oglashanje, ki mu je znalo kaj slediti. Sledi tishchijo iste mozhnosti. Ob enajsti uri in enajst minut je zatulil: fukat! in kar odfrlel v posteljo, kjer sem pravkar razpostavljala krmizhlje po rjuhi, me prijel za pizdo in mi sporochil, da zunaj ne zmrzuje. Odmaknila sem mu jo, saj sem bila zelo chustveno lachna, pa se nisem nadejala kakshne posebne poteshitve v tej smeri, a je zapadel v tako hudo zhalost, da sem mu kar sama od sebe zatrdila, da mu she dam fukat. Odshla sta ven v meglo zimskega popoldneva, ki je skorajda sunkovito preshel v noch, she prej pa sta se bila spredomislila glede konchnega cilja. Zakorachila sta v mestni vrvezh in po nakupih za kar nekaj chasa, ko pa je bila gostota ljudi tiste chase precej nad vzdrzhljivostjo, hm. Odpadel je zmenek s prijateljico za ogled predstave, pa she zobobol se ga je loteval, kar vsesploshna oslabelost se ga je lotevala, da je komaj drobencljal naokrog. Raje misli sam angel lastno. Pa mu ni preostalo drugega, kot da je zapizdil v fuk, ki naj bi ga bil spravil k sebi, saj je kaj klavrno deloval tam in she kam. Kot bi s pizdo gnetla spuzhvo, kot bi se njegova vdanost z milino mehurchkov dvigovala vame, kot bi svoj znoj uparil in mi ga poshiljal z brenchanjem mrchesa. Mrches sanja angelkine lege. Poskushal je spravit utrujenost, ki mu je zhe mejila na bolezen, dol z vodo, s chistocho, z napitki, dejavnostimi, ogledovanji novih stvari pred sabo, s sprejemom enega od svojih podanikov, ki mu je bil od dalech prinesel kadila izvrstne kakovosti. Ni kaj prida uspeval, pa ga tudi njena prijateljica ni kaj posebej navdihnila, pa chetudi mu je prinesla bodro penino, ki jo je she v vecher srkal prav pochasi. Se mu je potem, ko je bilo zhe vse mirno, razgovorila o svojih drugachnih zaznavah, ki jo dolete, ko jih ne prichakuje, ko jih najmanj chaka, pa da saj takshne pach so, da jih lahko lochi od drugega in ostalega, kar jo obkrozha in zavezuje k stalnosti. Ko se je bila sprehajala po ulicah in jih bila prechkala, je imela mochan obchutek, da mimohiteche obchestvo sili vanjo, v njene svetle trakove bivanja. Vse ji je postalo znano, kot vedno dozhivljeno in izsanjano na svojo kri, svoje mleko in mozolje, svoje bojishche komarjev. En dan je bilo sonce nad meglo, se ga je dalo skoznjo videt, nato zgolj megla, zvecher mochan dezh, ki je spiral prah z ochi in ochesc. Ampak izlet angela bega angelko. In v nochi je zasanjal o nagi sosedi iz sosednje hishe, ki je dosegla, da je veselo pobrizgaval po njej, ji molel svoj krvni izrastek v veselje in drg. Z njeno prostodushnostjo ga je dosegla tudi utrujenost, a si je she uspel izzheti ves mochefit iz ritokrchne zhile, da je nudil poshkrop, ki pa se na rjuhah ni poznal. In angel bozha angelko. Ko ji je zaupal nochno prigodo, mu je povedala, da ga je pach v spanju shlatala, otipavala in ljubkovala, drazhila in lizala, pa tako ni nich chudnega, da je veseljachil. Njeni sklepi so ju potisnili v narochje fuka in sta ponovila tisti fuk, ki zdravi, ki zaobli in pomiri. Povedala mu je bila tudi za zlato svetlobo, ki jo je videvala, che je odprla ochi, in za tem je videvala sajasto temo, ki je temu zlatenju zagotavljala obstoj, ga drzhala na pogled. Zavestno iti v zavest, se varovati, da se ne zavedesh, da si sledish in izsledish dishave dne in njene pizde. Kakorkoli zhe; odshla sta na obisk k premikovalki pozornosti in njenemu tipchku, da jo pobara za nove vaje za telo, ki so nujne, da zdrzhi zdrzhanje. Na nebu ju je spremljal srp, ko sta razchlenjala odnose dvojic, ki so jima bile podobne ali vsaj kruto dolochujoche s svojimi vplivi, da se ne podruzhinijo. Da je dolochujoch le presezhek, ki se vezhe z mesechnino in mochefitom, z znojem in slino, s slastjo in gonom, da je svet le tisti trenutek, ki ga v razhudje poshljeta. Njegov predprejshnji vodnik je imel polni roki dela, ko so kramljalke, tvoreche trikotnik, prichele s svojo igro dimnih znamenj, da sta postala she onadva nekaj dimu podobnega, nekaj na veter chakajochega, pa je sestavil spisek dejstev za svojega takratnega vodnika, uf, da se oznachi vse posege v chas dokaj vidno in dosledno za vse, ki bi jih morda to nekoch utegnilo zanimati. Ksebenje je zapik ksebnih pasti. V sebi je mlel lástnosti, kar je lastnóst jutranjih stanj, ko podaljshash sanje v dnevni sen, in nashel je, kar je bil iskal: bile so skrbi v obliki pravih ali napachnih chrk in s tem imen in s tem klicev in s tem sklicanega in sklicanih, hja. In znova ksebnost pride. Posedal je po stolu, rachunal premike nebesnih svetil in izrisal karto za prijateljichinega znanca, kar mu seveda nemudoma sporochi in onega skoraj pobere od navdushenja. Sta se kasneje zamislila nad nagnjenji in stremljenji tega prijateljichinega znanca, saj je rojstna karta razkrila zanimive vzorce po neskonchnem nebu, ki jih je kanil raziskati. Oglasila se je bila tudi prijateljica, ju preprichala za obisk nove predstave, pa je sledilo razocharanje in she osuplost spricho takshnega slaboumnega posnemanja, da je sledila kletev, da ne gredo vech na vsak drek. Pach ni zasledovanja obchutka, ko zresh v oglas in slishish glas, ki ti da vedeti, pa chetudi se vsakich ne oglasi. Kljub ropotu leg molk vase. Napela sta se, da postorita par opravil in nakupov, in s tem namenom sta si naravnala budilko, kar pa se je izkazalo za popolno precenjevanje lastnega obchutka za dolzhnosti: odlochitev v odlaganju. Roj lochuje mrachne vezi. Vse uspela urediti po zastavitvi, po zamisli, predstavi in predochenju, saj niti ni bilo kaj posebnega, a dovolj zoprno, da te mine, che ne postavish slichic in predresh. Prejel je bil preglednico delovanj za chas enega sonchevega leta od svojega ljubljenega tedanjega vodnika, bivshi prijatelj mu je sporochal, da bo spet zachel fukat, iskal je svojega trenutnega delodajalca, ki se mu je spretno izmikal, posedala sta po stanovanju in zrla v tekoche slichice, ki so ju zblizhale v eno videnje, ki je nobeno, ki je ne-vidno, se kazhe kot stalno prezhanje mrchesa na prav posebno stanje zavesti, pred spanjem, pred budnostjo, v zretju. Ogled globine bochi angelkino lástnost. V prichakovanju sochne mesechnine sem seshtevala svoje dobitke in pripravljala budilko, ki zazvoni ob paru shestdesetink in pol chez deveto uro, ko sva prav zlahka shla gor, precej lazhe, kot sicer budilka dopushcha v tistem jutranjem mrzlem chasu storitev in opravkov, tekanj in prerekanj. Gladina brazda angelovo lice. Opravila sta she boljshe kot vcheraj, celo tako dobro, da so odpadli vsi nadaljnji postopki v smeri, ki ni vech ta, ampak je tako postajala tista. Imel je obchutek, da se stvari ponavljajo, da je pomotoma grlel vcherajshnji klic, da bo tako zagozdil nekje v chas, pa ni, ni bilo pomote, ni pochel istega kot vcheraj. Je preveril v zapiskih, da se (mu) ne ponavlja, saj mu je bivshi prijatelj sporochal, da se mu kar pohaja vse skupaj, pa pod vecher je le uspel dobiti na zvezo svojega trenutnega delodajalca, ki mu je – zelo togoten – le zagotovil, da bo, kar sta se dogovorila, ampak z zamudo, saj izdelka she ni, a ga prichakuje okvirno prav kmalu. Mesechnina omogocha mnoge gladke gibe. S snom v zobeh je vstajal, zhe poln skoraj vseh skrbi, pa se je zgovarjal le na eno: na sredstva, da je postajal kar zaljubljen v svojo zhalost, ko jih je chakal s svojo sochnostjo, s svojo godno vodno ujmo; je vstal – vsemu navkljub. Obstaja mochan glavni gon. Moral je postoriti she nekaj opravil, ki so mu ostajala izpred dni, glede tistih nochnih pa tudi ni bil popolnoma na tekochem, ko mu sporochi, da si lahko ogleda njeno svezho mednozhno kri, se navonja njenih smeri in pripravi na nadaljnje obdelave: fshc-fshc-fshc! Ni se ji dal motiti v svoji tezhnji po sitnobi, po izrazhanju odpora nad vsem, kar ni res nujno potrebno za bivanje med ljudmi, saj to postopanje med njimi se ga res ni lastilo. Je bil prepojen z obchutji, ki jih je chutil kot chut za chute in chudi in chashchenja in predajanja in darovanja in jedenje luchnih kruhkov mu je na misel prihajalo. Je uredil glede oglasa za izdelek, ki si ga je bil zhe dolgo obetal, da je zhe mislil, da ga ne ugleda; za ugled. Ko jo je chakal, da se vrne z vechernega lova za telesnimi legami, ki spremene telo, je krasil svoje zapiske, razporede, sezname, vsebine... in jo v veselju sprejel. Hipno ima angel hlape lepote. Rad se je izobrazheval, pa je she nadalje prebiral chrke in izbiral njih pomene, ko sem lezhala ob njem in se mu chudila, kako pade notri, kako si ga laste, kako na to pristane in uzhiva v tem skoraj kot v meni. Seznanjal se je s postopki, ki jih mora uporabiti, che hoche, da prezhivi malo bolje kot doslej. In angelka hoche luchati. Opravki in opravila so se redchila, pa mi je ostajalo vedno vech chasa za gibanje in gubanje, za ples in mirovanje, pa spet razgibavanje, pa poplesavanje, ki mu je prikovalo ochesi na moji ritnici. Skozi sobo je zapihal zelo juzhni veter, ki ga je razneslo po ulicah in v nosove: slanina v zraku in sol v spominu. V popoldnevu ji je bil razlozhil, kako tudi she lahko raziskuje po knjigah, saj je poslej niso vech vezale vezi besed, pach pa le she glasov in njih odmevov, le she klicev in vicev v obliki darilc spoznanja. Krvna rosa sledi novim imenom. Za pojutrishnjem se je najavila dechva, ki bi hotela kaj o sebi in svojem zvedeti, pa ji je bil nekako pripravljen ustrechi. Mislila sem, da jo odkloni, saj je predstavljala dolochen tip zhenske, ki mu ne zna biti vshech, kar pa mi ni vseeno, saj hochem, da mu je vse vshech, kar se mu nudi, sem modrovala. Pravzaprav je bilo vse to le pretveza za mojo fuk nakano, saj je bil v trenutkih slabosti, ko je hotel biti koristen, precej zmeden, pa sem ga bila gladko naskochila, mu udek zravnala do uda s smehom in slino in nizkimi udarchki po jajchku, ko plane vame in me zasiti s seboj in njim. Po kozhi so se jima sushile tekochine por, spolovil, ostankov sokov in maternichnih zhil, ki so bruhale svezho kri na rastoch krajec na nebu in slino v sen. Resnica snega ni ista. Imel je dva obiska, ki sta ga zgolj pahnila v zhalost in navelichanost (dva sorodnika, ki ju je lahko poteshil le z darilcema: enemu pesem in drugemu sliko) ter v razmishljanje o tem, kako je le sposoben obiske odpraviti, pa vendar goste in gostje gostiti, ja, obiske redchiti – pa kdaj je kdo in katera kaj? Ko sta v dvoje in z mnoshtvom zasamevala, mu je bila rekla, da ji je levi sorodnik vshech, saj da ima potreben nachin in predvsem stil, ki prepricha. Obseg ostaja rov med njimi. Tisti, ki je bil obdarjen s pesmijo, je bil sporochil, da je navdushen, da poje. Cheprav bi mu ustrezalo poleganje, je butnil pokonci, a me prej ni bil pozabil dodobra preshlatati na tistih svetih mestih, ki jih ima telo v nudenje. Obstaja red med nami. Spet obisk sorodnic in sorodnika, ki je rodil nove snovi za preuchevanje, pa je bilo znova izrazheno razocharanje nad dejstvom, da je sorodnik, ki mu je bil dal pesem, prekinil s sodelovanjem pri pripravi in izvedbi zastavljenega dela. Zastran tega si ni hotel beliti glavice, pa je jadrno odpuhtel v mrzel sonchen dan. Po jutranji zblojenosti ji je svezhi zrak she kako dobro del, pa sta zavila she na en obisk k njegovemu predprejshnjemu vodniku in njegovi takratni sopotnici in fukalki, tam izvedela kup novega in starega, pa she rajshi kot karkoli drugega zavila proti stanovanju, saj se je obetala dechva, ki jo je zanimalo lastno in prihodnje tudi. Prishla je ob dogovorjenem chasu, sedla, poslushala razlago rojstne karte in se sesedala, kakor se ji je sesedal svet, ki ga je pobozhno dojila, gojila, zdaj zhe znojila, a brez sadov zase, za svoje prichakovanje, ki ga je tako negovala za chakanje, da ji zhivljenje kaj da, morda podari. No, sliki osonchja in ozemlja sta se dopolnjevali v tem, da gre s starimi postopki in nachini le razocharanju nasprot, in to prav v zhrelo. V tej vnemi, ki si jo je bil privoshchil pri razlagi, ga je nekako dopolnil, pa tudi prekinil obisk premikovalke pozornosti, ki se je takoj prikljuchila k razlagi in videla she hujshe stvari, ki so bile zgolj priblizhek dejanske zhivljenjske driske. Dechva je bila kar prestrashena, pa je jel malo posegat mednju in igrati na zmernejsha predvidevanja, da ji ja ne zakuha prevech. Ko je dechva vsa poparjena odshla (njen sestav, ki mu je zhe vse zhivljenje pripadala, se ji je majal in sesuval), se je spravil nad premikovalko pozornosti in ji zachel dokazovati, da ni kaj dosti razlichna od dechve, a se mu ni dala, mu ni dala in tudi preprichala ga ni. Tudi sam se je veliko rajshi prepustil mislim o machkah, klavirjih, o rojih zvokov in slichic ter raznezhenjih, ko je zhe segal po njej. Mik angela je rod angelki. Pred spanjem se je bil razpustil in s tem spustil stvari vase, v svoj delokrog, da jih je uredil in uvrstil v sestav, ki jima bo omogochil premik proti dolocheni smeri neba, saj sta morala zbrati obchestvo, ki bo bilo poleg blizhajochega se rojstva shchipa. Angelka ima ris angela. Potovanje je potekalo v kar znosnem ozrachju, v sonchnem dnevu, v chistem uzhitku potovati. Tudi smer je bila prava, saj sta kmalu sestavila stike z vsemi, ki sta jih nameravala povabiti na zrenje v mrak in slavljenje visoke mesechine. Hotnja izzveni zraven naravnega ropota. Sonchno jutro je bil dochakal rahlo utrujen po teh silnih sklicevanjih, saj si ni dal miru, in to ga je vchasih stalo chasa, mochi in spomina. Izdelek znani nove radosti. Obisk dolochene smeri sta zakljuchila v zelo sproshchenem pochutju kot zhe dolgo ne, le malo ga je morda motilo dejstvo, da ni imel vech mochnejshega stika s svojim takratnim vodnikom. Ga je poklical trenutni delodajalec in mu sporochil, da je izdelek zunaj, na vpogled in uporabo. Pravzaprav me je bilo zachudilo, da ga ni mochneje taknilo, saj je bil to vsekakor dosezhek, ki si ga je bil zhe kar dolgo obetal, zhe od takrat, ko je bil lovil vase vse pasti in plene, prezhe in prazhe in zapeke, leteche kurce in samonikle pizde, in noch, mrak in mrche, svoje krvne krche in zasemenjeno jajchece, katerega je bil prepustil neizmikljivemu posegu vase, vanj in vanjo. Deloval je tako, kot da mora vse she enkrat pozhreti, vse she enkrat prebaviti in znova kvishku skozlati: svoje spolzko seme misli, svoje brizge v chrke, svoj zabrisan soj. Vedela sem, da ga lahko sprejmem le naga, in nisem odlashala, nisem ga pustila slechenega in nisem mu bila pustila blizu od predalech. Spet je zbral pretekle obchutke, ki so se mu zhe pricheli odmikati v obliki mehkih strdkov, pa je vrgel kovance po mizi in si izlushchil napotke za postopke glede trenutnega delodajalca, ki mu je prichel ponujati kaj chudne pogoje glede izdelka, pa je zachel skelpati, da tudi ta delodajalec postaja bivshi, kot so postajale bivshe mnoge svezhe misli, mnogi novi dogodki. Ves nov svet je prehajal v prejshnjega, ko sta se vrachala z obiska pri njegovem zhe bivshem delodajalcu in si ogledovala, kaj je nastalo iz vsega: lichen pechat preteklega, zhig odhoda stran in na svojo stran. Zapik je vabil v obliki kristala zhada, v obliki toplega vetra z leve in hladnega z desne, ko je zrl njen ples med gaji in vodnjakom, med temo in sencami, na robu vidne snovi. Dvigovala je svoj prah in ga vabila na prag vrat vanj, da zakolovrati v smer njene prepishne pizde. Dobro razpolozhenje se mu je vsemu navklju stopnjevalo, pa ga ni hotel pachiti z jalovimi pochetji, kot je na primer prerekanje z delodajalcem glede izdelka in vsega, kar sodi zraven. Raje se je prikljuchil na blizhajochi se shchip, na praznovanje, ki sledi dvigu nebeshkega ochesa prek neba. Vedel je, da je tak razhod snovi, s katero se je bil ukvarjal, ko je s klici chrk razkril ozadje stalnega. Zaznaval je upad vezi, ki so mu bile verige odnosov, navezav na stvari in osebe, na svetlobo in sence. Pripoznaval je temo kot najpristnejsho tvarino, prvino, ki izsili luch, ko je prishla na napovedan obisk premikovalka pozornosti in mu skozi karte povedala za mozhne postopke glede izkoristka izdelka. Ni bil ravno preprichan v njena izhodishcha, pa jih je sklenil prepletati s svojimi slutnjami ali pa jih kar opustiti, saj je govorila iz svojega lastnega polozhaja, pa je imel obchutek, da mu vsiljuje svoj nachin. Prishla je tudi njena prijateljica, ko je sameval, in sta se veselo razgovorila o tej premikovalki pozornosti in njenih postopkih. Uvidel je, da mu je bil spet kurc edini pokazatelj stvari, saj se je bil zhe krepko odlochal o paru preteklih mozhnosti za kako prijetno nasaditev. No, ta pogovor ga je bil preprichal, da je vsaj do sedaj ravnal pravilno in da so she obeti, da zaide, ha, se obide. In se je vzdignil v razcvet, v pouzhitje glasnikinega izcedka vase, ko je zajela moch shchipa in ugodnega razporeda nebesnih svetil: glas sla in sled sle ju je zgonilo v fukanje pred oblichjem sanj. Mesechina se je raztegnila po njunima telesoma, sen se je razpotegnil v pozaprtje smeri rovov, pepel je bil prenehal trositi v vrechko za smeti, kar je lahko pomenilo le, da je prenehal izvajat gibe, grlet in strjevat stolp z imeni. Torej sem se mu tako sposobna she bolj nastaviti, she bolj prizemljiti njegove odmike, ki so se kazali v prahu, vrtechem se kot snezhinke pred pogledom na vzhajajoch mesec, ki sem ga prichakala druzhno na gori, blizhe nebu, ali pa so se kazali v odmikajochih se podobah ljudi, ki so me druzhili z njim, ali pa v brenchanjih dolochenih delov sveta, ko smo postajali in postajale kolo senc v vonjih dremajochih rastlin.