Revija SRP 41/42

Adam Bohorich

 

“ZIMSKE URICE” (IZ PREDGOVORA)

“Arcticae horulae”, Vitenberg, 1584

 

– “… nekaj kratkih opomb o domachi mi slovenski govorici ter naposled pojasniti povod in namen prichujoche knjizhice.”. /4

– “Da je znanje vech jezikov prijetno in koristno, da, celo potrebno, se sploshno priznava. Kaj namrech utegne plemenitega duha bolj veseliti, kakor da zna svoje ali drugega mishljenje, pa naj zhe govori ali pishe, s primerno besedo (ki je zrcalo dushe) in v prikladnem govornem logu prikazovati oziroma prikazano tako rekoch na svoje ochi gledati?” /3

– “Edino nashim kranjskim ljudem ali Slovencem [Slavis] do nashih dni ni she ni bilo dano, da bi imeli to veliko dobroto |Sveto pismo| celotno v svojem narechju. Kajti cheprav je chasti vredni mozh, g. Primozh Trubar, pred nedavnim chasom Novi zakon in druge pripravne bukve, kakor she pomnim, tudi v kranjsko narechje marljivo in spretno iz lastnih in chistih virov prelozhil:” …

– “… da so to, kar je celotnemu Svetemu pismu doslej manjkalo in za prevajanje ostalo, drugi dokonchali in celo kranjsko ali pravilneje slovensko [Slavonica] Sveto pismo izdali.” /9

– “Vsi pa, ki so doslej pisali zgodovino in v njej preiskovali izvor in obichaje ljudstev, vsi soglashajo s tem, da so Heneti, Veneti ali Venedi, Vindi, Vandali in Slovani [Slavos] isto ljudstvo ter enega in istega izvora. Zakaj che temu ljudstvu pridenesh katero koli nashtetih imen, bosh nashel, da pomeni isto. Vsi ti pridevki jim namrech pripadajo po bivalishchih, ki so jih pogostoma in velikokrat menjavali, samo zadnji pridevek, Slovani [Slavorum], je to ljudstvo dobilo po zaslugi za slavna dela. Zakaj slava nashim ljudem pomeni isto, kakor glorija, in od tega se Slovani [Slavi] imenujejo tako rekoch hvalni, chastni in slavni. Saj prvotnega pomena |Sclavi je namrech drugotni pomen za ime Slovani| kaki besedi pach ne utegne nikjer nihche pravilneje razlozhiti kakor iz lastnega jezika kakega naroda.” /10/11

– “Zhe che kdo preiskuje izvor in starost Slovanov [Slavorum], bo nashel, da je to ljudstvo silno staro. … Kar pa zadeva razprostranjenost slovanskega [Slavicae], ponesimo sedaj ochi naokrog, ozrimo se na katero koli stran, preglejmo kraljestva in nagovorimo narode istih jezikov: pa bomo za trdno nashli, da se slovanska [Slavicum] beseda razlega po vechjem delu sveta, che zhe ne po vsej zemlji. Zakaj na jugu so Slovani zasedli ves Jadranski zaliv, ki se ravno zato imenuje Venetski.” /13/14

– “Pa tudi to nemalo prispeva k priporochilu slovanskega [Slavico] jezika, da se, ne toliko zunaj kakor znotraj Nemchije, nazivi kraljestev, prvakov, starih rodbin viteshkega reda, mest, rek in tudi vasi imenujejo s slovanskimi besedami.” /15/16

– “Da bi pri vsem tem tudi jaz za svojo osebo malce pripomogel k pospeshevanju slovanskega [Slavicam] jezika, sem izkoristil tole prilozhnost. Ko so se namrech lani bogoslovci in drugi izbrani mozhje slavnih plemenitashev Shtajerske, Koroshke in Kranjske posvetovali o prevodu in izdaji kranjskega svetega pisma ter odlochali med drugim tudi o nekem dolochnem, poslej veljavnem latinskokranjskem chrkopisu, za kar sem bil tem mozhem po ukazu kranjskih prvakov, svojih milostljivih gospodov, prishtet tudi jaz: mi je bila zaupana – ne bom prikrival – naloga, naj nekatere svoje opombe k latinskokranjskemu pravopisu, ki sem jih tedaj prvich predlozhil in jih niso zavrnili, smiselno uredim in zapishem, da se bo poslej (ker je pach raba tistega starega chrkopisa, namrech cirilice in glagolice, v nashi ljubi Kranjski zhe skoraj izginila) lahko po njihovem navodilu narechje Kranjcev in njim blizhnje in sorodno, po vsej Kranjski in vechjem delu Shtajerske in Koroshke udomacheno narechje pisalo z latinskimi chrkami. Ustregel sem rodoljubnemu in chastnemu nasvetu in vechkrat zhe kar zahtevi teh mozh in se lotil tega dela. Toda cheprav sem od kraja nameraval prirediti samo pravopis, sem kasneje, ker me je duh tiral chez namero dalje, sklenil, da po sploshni rabi pravilne govorice posnamem pravila tudi za druge dele slovnice in jih spravim v dolochen red ter vso stvar zaobjamem v tej svoji drobni knjizhici kot kranjsko slovnico.” …

– “Saj se zatrdno nadejam, da bo vechji del dobro mislechih – che rech le nekoliko marljiveje pretresejo – rad priznal, da sem kolikor toliko pripomogel k pravilnejshemu govorjenju in pisanju kranjskega jezika.” … /20/21

– “Glejte, prosim Vas, da se ta dedishchina tudi pri Vas ohrani z enako hvalo in vsem na korist!” /22

 

Izbor pripravil Rajko Shushtarshich

_____
(Op. ur.: Predgovor Bohoricheve knjige Arcticae horulae, Wittenberg 1584, prevedel Anton Sovre, posodobil Kajetan Gantar.)
(Op. ur.: besedilo slovnice prevedel Jozhe Toporishich.)
||(Opombe avtorja izbora so oznachene z |oklepaji|, vendar so le-te samo pomenska pojasnila, ki slede iz pomena teksta oz. konteksta.)
V predgovoru je she vrsta zanimivih navedb o slavni preteklosti nashih prednikov Henetov, Venetov ali Vendov, Slovanov in njihovih najslavnejshih sinov, vendar menim, da te terjajo posebno predstavitev in dopolnitev she iz drugih zgod. virov, kar je in bo v nashi reviji vedno dobrodoshlo.

 

Adam Bohorich: ARCTICAE HORULAE, 1584, prva stran

 

 

 

Adam Bohorich: ARCTICAE HORULAE, stran 28

 

____
Op. ur.: Na tej strani Bohoricheve slovnice je bil leta 1584 utemeljen slovenski chrkopis.

 

 

Adam Bohorich: ZIMSKE URICE, 1987, stran 28

 

_____
Op. ur.: (Zimske urice – besedilo slovnice prevedel Jozhe Toporishich.)