Revija SRP 39/40

Srechko Kosovel

Iz zgodovinskega spomina
KOROSHKI PLEBISCIT – 80 LET
 
 
REFLEKSIJE O KOROSHKEM DNEVU
(napisano oktobra 1925)
 

Velika Nemchija nastaja. Avstrija se prikljuchi Nemchiji. A Avstrija hrani prebogat nash zaklad, da bi gledali mirno na to zdruzhitev. Nash zaklad je slovenska Koroshka.

Koroshka: torishche nashih blamazh! Koroshka, pricha naroda, ki se vdaja snu o pravici! Naroda, ki si ne jemlje te pravice sam, kakor bi si jo moral! Koroshka: sijajno ogledalo nashe nesposobnosti.

Vej, vrli véjavec, vihar,
razvej nas — pleve — kaj mi mar! — —

Kralj Matjazh spi. Drushtvo narodov je lazh, kakor je lazh narod.

Anglezhi, najvechji zatiralci svojih kolonij, ne morejo glasovati za pravico.

 

SLOVENCI

I

Mnogo se je pisalo o Slovencih v zaneshenih ditirambih narodnega rodoljubja, v grenkih pamfletih, polnih prevare in trpkosti, a v obeh sluchajih se je pisalo subjektivno, opevajoch ali obsojajoch tozhno preteklost in she zhalostnejsho sedanjost brez iskre, ki bi kot strela zarisala svetal lik na obzorju nashe bodochnosti. Nastale so optimistichne utopije, polne samozadovoljnega rodoljubnega himnarjenja in lazhi, nastale so grenke utopije predsmrtno sanjajochega utrujenega slovenskega chloveka, ki je nekoch prevech ljubil Slovence in slovenski narod. Roke stran vi, ki ljubite in sovrazhite, stran vashe krivichne roke. Vi, ki ljubite, in vi, ki sovrazhite, delate krivico. Ne ljubite, da ne boste sovrazhili z grenko trpkostjo v srcu, brez upa v dushi, ne sovrazhite, da ne boste pisali resignirano jokavih ditirambov o vashih lastnih zmotah, kajti konchno je vseeno, ali ljubite ali sovrazhite. Ljubezen ali sovrashtvo je oseben odnos do vashe “domovine” in pa she akcije. Akcija mora biti pa chista, nedotaknjena in sveta, brez navdushenja, brez sovrashtva. Imeti mora — drugo objektivno lastnost: energijo. In ako bodo te vrstice zmozhne, da vas preprichajo (ne navdushijo!) o resnici teh izvajanj, potem bo moj cilj dosezhen.

II

Shtiri vprashanja so, ki nas zadevajo, ako hochemo resnichno zhiveti. 1. vprashanje o politichno kulturni enoti Slovenstva, ki mora nastati, ako hoche to stanje nastopiti. Kakshno je razmerje med . . .

 

KULTURA IN DRZHAVA

 

Obstoja odnos, ki lahko spravi ta danes nasprotna pojma v sklad. Ta odnos pa je odvisen le od pojmovanja drzhave. Kaj je drzhava, kaj je njeno bistvo, njen namen in njen cilj. Ako si odgovorimo na ta shtiri vprashanja, bosta odgovor in odnos zhe razvidna iz njih.

Drzhava je skupina ljudi, ki si urejajo svoje materialne potrebe tako, da lahko chim svobodneje zhivijo svoji izpopolnitvi, svojim idealom dushe. Torej je bistvo drzhave sredstvo, ki omogocha ljudem dushevno zhivljenje. Zato je njen namen zmanjshevati vse napore v chloveku, ki ga obrachajo v golo materialistichno zhivljenje in njen cilj je socialen.: omogochiti, da se vsak posameznik razzhivi in zazhivi tudi pravo resnichno zhivljenje.

Zato je zhe iz teh izvajanj logichno, da je drzhava sredstvo, ne cilj, da je eo ipso njena oblika odvisna od zgodovinskega razvoja, relativna; a da se mora izpopolnjevati po potrebah modernega chloveka.

Prav tako sledi iz teh izvajanj logichno, da je drzhava vazhen faktor v razvoju chloveshke kulture, tako rekoch njeno mehanichno gibalo, ki pa mora z vedno narashchajochim kulturnim gibanjem zavzeti chim gibljivejsho in prozhnejsho obliko, da she vedno deluje v celotnem zhivljenju kot gibalo, ne pa kot ovira. To nam dokazuje razvoj oblik, od teokracije preko absolutizma do modernega parlamentarizma.

Toda v tem chlanku ne gre za to. Gre mi za to, da ob relativnosti vseh zhivljenjskih oblik izkazhem i relativnost drzhavne oblike. Kajti chasu neprimerna drzhavna oblika je kakor oklep, ki che skrepeni, spomladi pochi. (Primerjajmo modrase)

A kaj je kultura?

A kaj je civilizacija?

Ker je narod primaren, nacija sekundarna, drzhava terciaren pojav, je jasno, da se narod ne nacija ne moreta ravnati po drzhavi, marvech narobe. Kajti drzhava ni cilj, ampak sredstvo. Kadar se narod zave svoje narodnosti, postane narod — nacija.

Zato kulturna avtonomija ni nikak privilegij ali milost, marvech dolzhnost, ki jo mora drzhava uposhtevati, che noche, da postane njena oblika chimbolj razvoju nasprotna.

Razvoju nasprotne oblike se namrech zrushijo.

Zbrano delo, tretja knjiga, drugi del, strani 801-803, DZS, Ljubljana 1977

_____
Prav v teh dneh se dopolnjuje ena od najpomembnejshih obletnic v vsej slovenski zgodovini - koroshki plebiscit danes dolochajo nenavadno zaokrozhene shtevilke: 10. 10. 1920 - 10. 10. 2000. Kosovelova belezhka iz oktobra 1925 kazhe poleg avtorjeve "prerokbe" (napoved prikljuchtve A. k Nemchiji trinajst let pozneje) tudi odprto aktualnost "za vse chase". (Op. ur.)