Revija SRP 39/40

Mimmo Morina

 

EROTION

 
 
OSEM SOLO SKLADB ZA HARFO
(1973)
... moja edina krivda je, da sem verjel
v ljubezen in da se nisem premislil
chisto in kratko nebo
z brazdami beline
pripeta domishljija
na platno
blagega pobochja
prepustna mrezha - past
tvojega hrepenenja
gledam se
v ogledalu chasa
prenovljen z jasno barvo
tvojih ochi
jaz, chlovek in ubezhnik
pred kruto usodo
 
 
***
 
to je dobro nebo
ki razstira globoko temo
smehljaju sveta
in zhiveti je odpreti ochi
otresti se samote
nezhno objeti
telo ljubljene zhene
in ne trpeti vech
vse preostale dni
v tej medlechi dnevni svetlobi
 
 
***
 
mila jezha chasa
ni smrtna bledica
marvech nasmeh gorechk
na oknu zhivljenja
ti gledash nebo
medtem ko se dan
iz ljubezni rahlo razpira
v mojem narochju
 
 
***
 
pusti da ti je ime
— DORIS —
zaradi tvojih zelenih
ochi in zlatih las
hchi pushchave
ki si po nedoumljivih genskih poteh
stopila na batavska tla
in od tu v moje srce
tvoje globoko sredozemsko jezero
 
***
 
morda je chas
podoben sraki
ki krade dragulje
lesketanje tvojih ochi
 
— LJUBEZEN —
prizhiga briljantne drobce
v oksimoronu nochi
 
 
***
 
brezpogojno
sem odprl srce tvojim objemom
— LJUBEZEN —
ker ljubezen ni vsota
plusov in minusov
marvech neshteto skupaj seshtetih vsot
ki omogochajo
udejanjanje upanja
 
 
***
 
april
moje pozabljeno srce
na svetlem in presojnem nebu
za dezhevnim oknom
ochi pomladi sveta
v sinjem loku
tvojih zenic
 
 
***
 
nihche ni hotel v tebi odkriti lepote
— kip iz alabastra —
v geometrichni uganki tvojega nasmeshka
le ti si vladala v snu
odsotna v tujem kriku
kot vechna luch
na tej senchnati zemlji
si me molche ugrabila
ker ti si ena in vse
 
 
 
 
FRANCHISHEK IN JAZ
TRI DRAMATICHNE HVALNICE
(1985)
 
Hvaljen bodi, moj Gospod, zaradi tistih,
ki odpushchajo iz ljubezni do tebe
in prenashajo bolezni in tegobe.
(Sveti Franchishek Asishki)
 
 
— I. HVALNICA —
 
kaj noj ti rechem
– FRANCHISHEK –
ponizhni bozhji pevec
ne drzhi me za besedo
– vem le to kar drugi vedo –
tudi jaz sodim med tvoja chudashtva!
odpri mojo lobanjo
in jo do vrha napolni z dezhjem
rasli bodo kostanji in vrtnice
midva
– FRANCHISHEK –
zanichevalca licemerstva
v tej dolini solz in histerichnega smeha
klechiva nad razmesarjenima truploma
dvojchkov iz Pizzalunga*
 
 
 
— II. HVALNICA —
 
ti in jaz
– FRANCHISHEK –
odrta kot velikonochna jagnjeta
ti skrit pod revno kuto
jaz klavrn in ponizhan
razpri roke in me stisni k svojim stigmam
ni ostrejshe izstreljene pushchice
od bozhje strelice
ki sprozhi odpushchanje
pribit na krizh z rokami in nogami
z reko ljubezni v ustih
goba prenapolnjena z zholchem
vrni mi tvoje rane
– FRANCHISHEK –
 
 
 
— III. HVALNICA —
 
kako dehti grmovje spomladi
nekdo se dotika robide brez bolechine
drugi pa v vinu utaplja upanje
vrnil si se na vrh gricha
s svojim razigranim veseljem
zazrl si se v ostrine
s plahim otroshkim pogledom
– FRANCHISHEK –
iz breztezhnosti aksioma
si me vprashal:
zlekni svoje telo na cesti
to je upor
veseljaka
in jaz sem ti odvrnil:
ne prosi me odpushchanja

 

*Dvojchka iz Pizzolunga – otroka, ki ju je mafija umorila medtem, ko sta se sprehajala z materjo vzdolzh nabrezhja v Pizzolungu.

Iz italijanshchine prevedla Jolka Milich

 

NOTICA O AVTORJU

Italijanski pesnik Mimmo Morina se je rodil na Siciliji (v Villafrati) leta 1933 in tam prezhivel mladost. Maturiral je na klasichnem liceju v Termini Imarese, diplomiral pravo v Palermu, nato pa she politichne vede na univerzi v Firencah. Od leta 1958 zhivi izmenoma v Bruslju, Luksemburgu in Strassbourgu, do nedavne upokojitve kot vishji funkcionar EU (v zadnjih pesmih se rad bridko privoshchi sebe in kolegov, ki se povechinoma zhe obnashajo kot evrokrati in namesto da bi Evropo porivali naprej, jo pehajo nazaj). Od leta 1971 je urednik vechjezichne revije "NEeuropa" in od leta 1984 generalni sekretar svetovne pesnishke organizacije, ki ji predseduje francoski akademik Leopold Sedar Senghor. Leta 1991 je ustanovil Forum evropskih pisateljev. Za literarne zasluge je prejel vech drzhavnih redov: leta 1989 luksemburshko Couronne de Chene, leta 1992 francosko Lιgion d'Honneur in leta 1996 portugalki red Infante Don Henrique. Leta 1969 in 1987 so mu podelili v Italiji veliko nagrado za kulturo. Napisal je kar nekaj pesnishkih zbirk. V enojezichni izdaji so izshle naslednje: Sei tu la terra (Ti si zemlja), 1970; Contrappunto (Kontrapunkt), 1994; A canne mozze (S kratkocevno pushko), 1978; Per mare (Po morju), 1991; Selecta minima in Alma mater, 2000; dvojezichno ali le v najrazlichnejshih tujih jezikih pa kakih petindvajset ali trideset. Neutrudni popotnik je prebredel domala ves svet in organiziral ali se vsaj udelezhil shtevilnih pesnishkih in knjizhevnih kongresov, seminarjev, srechanj in okroglih miz. Predaval je na shtevilnih univerzah v Zdruzhenih drzhavah in Kanadi. Prilozheni prevodi so iz zadnje antologijske zbirke Selecta minima iz leta 2000. Gre za izbor pesmi, ki jih je napisal od leta 1964 do 1998.

(Prevajalka Jolka Milich)