Revija SRP 39/40

Matjazh Hanzhek

Chlovekov razvoj

 

ZNANJE IN REVSHCHINA

 

Chlovekov razvoj ne pomeni le povechanega materialnega standarda ljudi, ki ga merimo z velikostjo bruto domachega proizvoda ali s placho zaposlenih, ampak vkljuchuje she vrsto drugih podrochij, kjer ljudje zadovoljujejo svoje potrebe in si zagotavljajo zadovoljivo raven zhivljenja. Ta podrochja seveda niso med seboj izkljuchujocha ali celo nasprotujocha, ampak ravno nasprotno: podpirajo se, se dopolnjujejo in so celo pogoj eno drugemu. Nizek zhivljenjski standard ali velike materialne razlike med ljudmi ne morejo zagotavljati dolgega in zdravega zhivljenja, niti nizka izobrazba prebivalcev ne more biti osnova za visok materialni standard. Da ne govorim o drugih, na videz manj oprijemljivih podrochjih: chlovekove pravice, kultura ipd.

Dejstvo pa je, da sta med dejavniki, ki so pomembni za vishji socialni in materialni standard oz. so temelj chlovekovih in druzhbenih prizadevanj, prav znanje in kultura. In to ne le "obrtnishko" znanje, ki zaposlenemu omogocha uspeshno opravljanje svojega poklica, ampak "shirshe" znanje, ki poleg tega zagotavlja, da se posameznik ne izgubi v vedno bolj komplicirani druzhbi in da lahko sam aktivno vpliva tako na svoj polozhaj kot na socialno, materialno in kulturno okolje, v katerem zhivi. Torej ne gre le za golo pismenost, ki chloveku omogocha, da lahko prebere svoje ime, da se ne izgubi na ulici ali da je zmozhen prebrati na volilnem listku ime stranke, za katero naj bi volil. Pomembno je to, da lahko napishe svoje ime na mesto, ki mu v druzhbi pripada, da je zmozhen spreminjati potek ulice in dolochati, kaj bo ta ali ona politichna stranka in druzhba v celoti pochela. Torej ne gre le za delovno, politichno in socialno socializacijo, ampak za znanje na vishjem nivoju: za socialno in akcijsko kompetenco. To pomeni, da chlovek obvlada spretnosti, ki mu omogochajo uspeshno vkljuchevanje v socialno okolje in je zmozhen aktivno spreminjati kakovost svojega okolja.

Tak koncept chlovekovega razvoja so v Razvojnem programu zdruzhenih narodov (UNDP) sprejeli tudi kot izhodishche za analizo razvitosti drzhav. Indeks chlovekovega razvoja (HDI), ki naj bi najbolj celovito prikazoval razvitost posameznih drzhav, sestavljajo kazalci, ki kazhejo materialno razvitost (BDP), zdravje prebivalstva (prichakovana dolzhina zhivljenja) in znanje (pismenost in delezh sholajochih). Podobno je sestavljen tudi indeks, ki prikazuje stopnjo revshchine v posamezni drzhavi - Indeks chlovekove revshchine / Human poverty indeks (HPI). Sestavljajo ga kazalci, ki prikazujejo zdravje (delezh ljudi, ki ne bodo dochakali 60 let starosti), materialno revshchino (delezh ljudi, ki zhivijo pod mejo revshchine - 50% mediane zasluzhka), odstotek dolgotrajno nezaposlenih ljudi (vech kot 12 mesecev) in znanje, ki ga predstavlja delezh funkcionalno nepismenega prebivalstva. Slovenija se po prvih treh kazalcih dokaj dobro uvrshcha med razvitimi drzhavami, saj si deli 6. mesto s Finsko in Francijo. Toda funkcionalna nepismenost, ki je zelo velika (42,2%), jo uvrshcha na zadnje, 18. mesto. Cheprav imam lahko vrsto pripomb na kakovost merjenja funkcionalne nepismenosti (od vprashanja jezika, dejanske mozhnosti primerjanja ipd.), tako velika shtevilka le daje osnovo za premislek, saj je povprechna stopnja nepismenosti v drzhavah OECD 16,6%.

Che obstajajo dvomi o smiselnosti mednarodnih primerjav zaradi jezikovnih in ostalih zadrzhkov, pa ti zadrzhki v glavnem ne drzhijo za primerjave znotraj Slovenije. Vsi govorimo isti jezik in obstaja vsaj priblizhno sorodna kultura med vsemi slovenskimi regijami. Primerjave funkcionalne nepismenosti med slovenskimi regijami, ki je do neke mere kazalec chlovekove sposobnosti v obvladovanju okolja, nedvomno kazhejo na veliko povezanost funkcionalne nepismenosti z bruto domachim proizvodom in prichakovano dolzhino zhivljenja.

Tabela 1:
FUNKCIONALNA NEPISMENOST, PRICHAKOVANA DOLZHINA ZHIVLJENJA IN
BDP PO KUPNI MOCHI NA PREBIVALCA PO STATISTICHNIH REGIJAH

Regija

Funkcionalna nepismenost

Prichakovana dolzhina zhivljenja

BDP po kupni mochi

Bruto vpisni kolichnik

Dolenjska

47,9

71,9

12922

79,9

Gorishka

39,0

74,4

13015

77,3

Gorenjska

37,5

73,9

12201

80,3

Koroshka

43,2

72,7

11388

78,0

Notranjska

50,3

74,1

11192

76,6

Obalno-krashka

45,1

75,7

13499

77,3

Osrednja

33,3

74,5

16958

82,6

Pomurska

55,5

72,1

10276

71,6

Podravska

45,4

72,1

11964

77,1

Savinjska

45,9

72,5

12479

76,7

Posavska

52,2

71,4

11964

76,8

Zasavska

44,9

71,9

11151

80,9

Vir: Porochilo o chlovekovem razvoju, ZDP in Andragoshki center Slovenije

 

Korelacijski koeficienti kazhejo na veliko povezanost funkcionalne nepismenosti z drugimi kazalci:. s funkcionalno nepismenostjo 0,54345, z BDP 0,71805 s sholajochimi se pa kar 0,7590. Vse to kazhe na izjemno veliko soodvisnost teh kazalcev in na velike razlike med slovenskimi regijami. Ob pomanjkanju nachrtne razvojne politike drzhave in vseh ministrstev pa se bojo te regionalne razlike she povechevale. Posebno skrb pa vzbuja povezanost s sholajochimi se: v regijah, ki imajo zhe sedaj manko znanja, se shola manj ljudi.

 

FUNKCIONALNA NEPISMENOST IN BRUTO VPISNI KOLICHNIK

Znanje in kultura pa ne vplivata le na razlichno stopnjo revshchine med regijami, ampak tudi na socialni in materialni polozhaj posameznika. Za prikaz vpliva (pomanjkanja) znanja in kulture na revshchino posameznika sem uporabil podatke raziskave Slovenskega javnega mnenja 1998 (SJM98/2). Za to sem kot "neodvisni" spremenljivki uporabil odgovore na vprashanji: "Ali lahko priblizhno ocenite, koliko knjig je bilo pri vas doma, ko ste bili stari 16 let?" (priblizhna variabla, ki opisuje kulturni izvor posameznika) in "Koliko let je trajalo vashe sholanje?" (kot izobrazbena variabla). Za odvisne spremenljivke pa sem uporabil 15 odgovorov, ki predstavljajo socialno izkljuchenost ljudi. Teh 15 spremenljivk predstavlja skupni indeks socialne izkljuchenosti. Po pet spremenljivk pa predstavlja tudi izkljuchenost na posameznih dimenzijah zhivljenja, ki jo sestavljajo pozitivni odgovori na naslednja vprashanja:

Deprivacija (materialno pomanjkanje): nima rednega dohodka, nima dodatnega dohodka, slabo zdravstveno stanje, nima zdravstvenega zavarovanja in ima tezhave s plachilom stanarine.

Izolacija (pomanjkanje socialnih stikov): ni zaposlen, zhivi sam ali je edini reditelj druzhine, ga je strah kriminala, ni chlan nobene prostovoljne organizacije in se ne zanima za politiko.

Anomija (kulturna revshchina ali nemoch): politiki skrivajo informacije; politika je prezapletena, da bi jo lahko razumel; lahko volim, a ne morem vplivati na politiko; nima nobenega smisla nachrtovati zhivljenja in pochuti se nepomembnega.

Podatki kazhejo, da je kulturni izvor posameznika zelo pomemben za revshchino ali socialno izkljuchenost v zhivljenju, saj je analiza variance pokazala statistichno mochno znachilne razlike med ljudmi glede na to, koliko knjig so imeli v druzhini starshev. Tudi korelacijski koeficienti so veliki in vsi statistichno znachilni in negativni: chim vech knjig je imela anketirancheva druzhina, tem manj verjetno je, da bo socialno izkljuchen.

 

Tabela 2:

KORELACIJA MED KULTURNIM IZVOROM IN
SOCIALNO IZKLJUCHENOSTJO (N=1003)
Socialna izkljuchenost -.389; p=0.00
Deprivacija -.340; p=0.00
Izolacija -.218; p=0.00
Anomija -.237; p=0.00

Podobno kazhe tudi izobrazba, prikazana z leti sholanja. Analiza variance kazhe na statistichno pomembne razlike, korelacijski koeficienti pa na povezanost (ne)znanja in socialne izkljuchenosti.

Tabela 3:

KORELACIJA MED ZNANJEM (SHOLANJEM) IN
SOCIALNO IZKLJUCHENOSTJO (N=1003)
Socialna izkljuchenost -.492; p=0.00
Deprivacija -.616; p=0.00
Izolacija -.278; p=0.00
Anomija -.268; p=0.00

 

Sklep: Dvojna podoba, znachilna za Slovenijo: znanje in revshchina. Razlike med regijami so nesorazmerno velike, kjer pomanjkanje znanja zavira razvoj, v prihodnosti pa ga bo she bolj. Prichakujemo lahko, da se bodo razlike she povechevale.

Znanje in kultura pa ne vplivata le na razlichno stopnjo revshchine med regijami, ampak tudi na socialni in materialni polozhaj posameznika. (Socialne razlike med posamezniki so nesorazmerno velike.) (Ne)znanje, (ne)izobrazhenost in kulturno poreklo, ko v druzhini niso imeli knjig, povechuje verjetnost posameznikove socialne izkljuchenosti. Tudi izkljuchenost na posameznih dimenzijah zhivljenja, in sicer: deprivacijo (materialno pomanjkanje), izolacijo (pomanjkanje socialnih stikov) in anomijo (kulturno revshchino, nemoch).

 

Uvod, glej: SOCIALNA STRATIFIKACIJA V SLOVENIJI- primer izobrazba, Revia SRP 17/18