Revija SRP 39/40

Marta Gregorchich

 

ODPIRANJE SLOVENIJE PREK OBALNIH VRAT?

 

Slovenska vlada je usmerjena predvsem v gospodarski razvoj, za socialnega se zmeni prilozhnostno, regionalne analize, druzhbeno-prostorski razvoj in organizacija pa so bolj kot ne obstranska tema.

Regionalno planiranje ali analize razvoja mest so v slovenskem prostoru redke. Poleg mestne obchine Ljubljana, ki v zadnjih letih pripravlja obshirne analize vsestranskega razvoja in planiranja mesta, je bila po dolgotrajnem delu slovenskemu obchinstvu ponujena shtudija “Local Development and Socio-Spatial Organisation”, ki so jo spisali avtorji Centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za druzhbene vede. Gre za temeljito analizo mesta Koper in obalno-krashke regije ter njunih lokalnih (regionalnih) in globalnih razvojnih trendov.

 

INDEKS CHLOVEKOVEGA RAZVOJA (HD-I) V REGIJAH
IN INDEKSI, KI GA POGOJUJEJO

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Obalno-krashka regija je poleg osrednjeslovenske ena najuspeshnejshih slovenskih regij po shtevilnih kazalcih. V Porochilu o chlovekovem razvoju – Slovenija 1999 smo izrachunali regionalne indekse chlovekovega razvoja, po katerih je obalno-krashka regija (0.860) uvrshchena takoj za osrednjeslovensko, v primeri s svetom pa na 28. mesto - za Grchijo in pred Portugalsko (HDR, 1999).

Regija ima najdaljsho prichakovano dolzhino zhivljenja tako za zhenske (79,4 leta) kot za moshke (71,7). Prednost pred drugimi regijami ji dajejo obmorska in obmejna lega ter pestra gospodarska struktura z nadpovprechnim delezhem storitvenih dejavnosti; po vishini bruto domachega proizvoda na prebivalca zavzema drugo mesto med statistichnimi regijami; ekonomska moch prebivalstva, merjena z bruto osnovo za dohodnino, presega slovensko povprechje; gospodarstvo regije lahko uvrshchamo med uspeshnejsha; delovna storilnost, merjena z bruto dodano vrednostjo na zaposlenega, je nadpovprechna. Po izobrazbeni strukturi se uvrshcha takoj za osrednjeslovensko regijo in tudi novejshi podatki kazhejo na nadpovprechen delezh shtudentov.

 

DELEZH BREZPOSELNIH

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kljub temu, da se regija po shtevilnih kazalcih uvrshcha med najuspeshnejshe regije, pa sodi med regije z najvishjim delezhem zhensk med brezposelnimi in ima med vsemi statistichnimi regijami she vedno najvishji delezh iskalcev zaposlitve zaradi stechaja, prav tako narashcha delezh brezposelnih, starih nad 40 let. Avtorji koprske shtudije pa v svoji analizi izpostavijo she shtevilne druge razvojne problematike, s katerimi se srechuje tako regija kot tudi njena prestolnica, mesto Koper. Avtorji pokazhejo obshirno sliko lokalnega razvoja, bivalnega okolja, analizo revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra, nachin zhivljenja, druzhbeno-prostorsko organizacijo, odpirajo problematiko prostorskega in urbanistichnega planiranja, prostorske mobilnosti, organizacije dela, globalizacije, deindustrializacije, delovnega okolja, fleksibilnosti itd.

Staro mesto npr. nima veliko ponuditi shtudentom (pa tudi starejshim ne), saj ga ti obishchejo ali zaradi posebnih poslovnih razlogov ali pa sploh brez kakrshnihkoli razlogov; okrog 40% shtudentov zvecher raje ostane doma. Mladim primanjkuje prostorov za druzhenje, programov ali dejavnosti za kvalitetno prezhivljanje prostega chasa. Podobno velja tudi za druga manjsha mesta na Obali, nedvomno pa tudi za shtevilna slovenska mesta. Koprska raziskava razkriva visoke ambicije shtudentov; na vprashanje, kje zheli shtudirati (mozhna odgovora sta: chim blizhe domachemu kraju / na najboljshi univerzi), so se predvsem mladi in bolj izobrazheni, ki so imeli tudi boljshe financhno izhodishche in dostop do telekomunikacijskih mrezh, odlochali, da ne zhelijo shtudirati chim blizhe domu, pach pa na najboljshi univerzi, ki bi jih izobrazila za njihov poklic. Ti shtudentje so se bili pripravljeni odpovedati druzhini, prijateljem ali partnerjem, regiji oz. drzhavi zavoljo boljshega shtudija (ohranjanje stikov je danes zaradi informatizacije vse manjsha ovira). Che analiza pokazhe visok shtudentski potencial in ambicije mladih, zaradi kakrshnihkoli razlogov zhe, potem njihova neizkorishchenost vodi v manj kvalitetno znanje. Slovenska univerza je usmerjena v produkcijo shtudentov, ki bi po liniji najmanjshega odpora pridobili chim boljshe statuse, nazive. Celoten proces rasti - shirjenja chlovekovega znanja pa zahteva veliko vech kot le obkrozhevanje zhe ponujenih odgovorov (testi zaprtega tipa zaradi prevelikega shtevila shtudentov). Pri takem nachinu preverjanja znanja je izkljuchena domishljija, ki je eden izmed pomembnih kazalcev postmaterialistichne vrednotne orientacije.

Koper bi zaradi vech razlogov lahko postal univerzitetno mesto. Zgodovinska odprtost in povezanost tako z Italijo kot tudi s Hrvashko bi lahko vzpodbudila univerziteno sodelovanje in multidisciplinarnost. Pretok in izmenjave shtudentov bi jim odpirale horizonte znanja, krepile njihove mentalne forme in prispevale k izmenjavi shtevilnih informacij, izkushenj itd. Analiza v okviru revitalizacije starega mestnega jedra pa razkriva, da shtudentje zhelijo staro mesto spremeniti v “muzejsko mesto” prej kot postavitev bodochih fakultet, zagovarjajo rekonstrukcijo in modernizacijo mesta ter povechanje druzhabnih aktivnosti mesta.

Slovenija zhe desetletje vztraja v zaprtosti, ki se na individulani in druzhbeni ravni kazhe prek nizkega zaupanja, nizke samoocene kvalitete zhivljenja (srecha, zadovoljstvo z zhivljenjem, zadovoljstvo z zdravstvenim stanjem, nizko zaupanje itd.), visokega pomena, ki ga v Slovenci pripisujejo druzhini in delu, nizke stopnje demokratichne kulture, visoke identifikacije z lastno drzhavo itd. Obalno-krashka regija ima vishjo kvaliteto zhivljenja zaradi geografske lege, poleg tega pa njena obmejna lega pogojuje odprtost in sodelovanje prek meja. Morda so se meje naselile tudi v glave njenih prebivalcev, vendar bi jih lahko premostila zgodovinska izkushnja in ponovna vzpostavitev chezmejnega povezovanja.

Vechja odprtost in pripravljenost za odprtost prebivalcev obalno-krashke regije se kazhe tudi skozi samoidentifikacijo. Prebivalci obalno-krashke regije imajo podpovprechno identifikacijo z domachim krajem, izrazito poudarjeni sta obchinska in regionalna pripadnost, od slovenkega povprechja malo, pa vendar izstopa tudi identifikacija s svetom kot celoto in Evropo kot celoto. Cheprav je odstotek teh “kozmopolitantov” she vedno nizek, pa je nad slovenskim povprechjem, medtem ko sta identifikacija z domachim krajem in Slovenijo podpovprechna. Che analiziramo podatke slovenskega javnega mnenja (SJM 96/2, podatke moramo jemati pogojno, saj je vzorec na obalno-krashki regiji majhen), se pokazhe izstopanje prebivalcev obalno-krashke regije glede vrednotenja domovine. Med osmimi vprednotami (delo, druzhina, zabava, zdravje, vera, prijatelji, denar, domovina) prebivalci obalno-krashke regije najnizhje vrednotijo domovino.

 

POMEN DOMOVINE

 

Podobno kot je znachilna nizka demokratichna kultura oz. netoleranca in etnocentrizem za celotno Slovenijo, tudi avtorji koprske analize odkrivajo visoko stopnjo strahu do tujcev (predvsem nekdanjih prebivalcev Jugoslavije), ki so naseljeni v starem mestnem jedru.

Podatki SJM (99/3) pa pokazhejo nekoliko drugachno sliko. Prav prebivalci obalno-krashke regije so najbolj tolerantni do priseljencev oz. tujih delavcev. Analiza pokazhe statistichno znachilne razlike. Najbolj tolerantni do “drugih” (druge rase, narodnosti itd.) so prebivalci obalno-krashke regije. Najbolj tolerantni do “drugachnih” (narkomanov, pijancev, bolnikov z aidsom, desnih in levih skrajnezhev itd.) pa so prebivalci zasavske regije. Najvishja stopnja tolerance je torej v obalno-krashki, gorishki in zasavski regiji.

Toleranca je nedvomno prvi pogoj odpiranja svetu, prvi pogoj postmaterialistichne vrednotne orientacije (opredeljene po Inglehartu) in prvi pogoj demokratichne druzhbe. Zato ima obalno-krashka (pa tudi gorishka) regija boljshe izhodishche (cheprav ne smemo pozabiti, da je stopnja netolerance v Sloveniji na sploh visoka), da postne “okno v svet” oz. da vzpostavi chezmejno sodelovanje in povezovanje.

 

 

NETOLERANTNOST V SLOVENSKIH REGIJAH

Po podatkih SJM se prebivalci obalno-krashke regije (v primeri z drugimi) izrazito ne strinjajo, da prihodnosti nima smisla nachrtovati, iz chesar bi lahko zastavili tezo, da jim bo koprska shtudija v veliko pomoch, saj razkriva shtevilne plati mozhnega razvoja tako obchin, regije kot tudi mesta Koper. Mozhnosti dolgorochnega uspeha pa bodo vse vechje, ko bosta lokalno in regionalno delovno okolje zachela temeljiti na lokalno-regionalnem know how skupaj z globalnim omrezhjem, saj bosta s tem omogochena tudi dostop in strokovnost, ki jima primanjkujeta.

_______
Literatura:
Mlinar, Zdravko (ed.) (2000): Local Development and Socio-Spatial Organisation. Local Government and Public Service Reform Initiative & Open Society Institute, Budapest, Hungary.
Porochilo o chlovekovem razvoju Slovenija 1999, ZMAR & UNDP, Ljubljana.

Tosh, Niko (et al.): Slovensko javno mnenje 1999/3: Evropska raziska vrednot (datoteka kodirne knjige), Ljubljana; izdelava FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in mnozhichnih komunikacij, november 1999; izdelava, dstribucija Arhiv druzhboslovnih podatkov, 2000.