Revija SRP 39/40

Lev Detela

 

LITERATURA BREZ MEJA

 

Jozej Strutz in Peter Rustja: LITERATURA BREZ MEJA / OHNE GRENZEN
/ SENZA CONFINI (Literatura iz prostora Alpe-Jadran).
Mohorjeva zalozhba, Celovec Ljubljana Dunaj 2000.

Obshirni izbor iz literatur alpsko-jadranskega prostora sta pripravila dva zamejska Slovenca, Koroshec Jozej Strutz in Trzhachan Peter Rustja. Njun pristop postavlja v sredishche narodnoozaveshchevalne in obrambne motive, socialno in politichno tematiko. V nepodpisani spremni besedi je med drugim poudarjeno, da antologija ne zrcali samo idile slikovite pokrajine, temvech prikazuje tudi grozote iz "neizrekljivo krute zgodovine treh dezhel: Avstrije (Koroshka), Slovenije in Italije (Furlanija)". V knjigi, ki obsega 332 strani in stane 320 ATS oziroma 4.800 SIT, so objavljeni teksti izpod peres okrog sto avtorjev.

Izbor se spretno zachne s teksti shtirih pomembnih prozaistov tega prostora. V ospredju impresionistichno barvite nemshke proze Avstrijca Roberta Musila "Ovce, drugache gledane" je razmerje med chlovekom in zhivaljo - iz posebne perspektive: "Ovce so bojeche in neumne, ko se jim blizha chlovek; poznajo udarce iz prevzetnosti in luchanje kamnov. Toda che mirno stoji in strmi v daljavo, ga pozabijo. Staknejo butice in jih deset ali petnajst skupaj oblikuje svetlobni krog z velikim obtezhujochim osredjem glav in drugobarvnih zharkov njihovih hrbtov". Sledita pozno odkriti "klasik novejshe italijanske literature" Trzhachan Italo Svevo z ironichno humoresko "Giacomo" in Slovenec Ivan Cankar z zhe zdavnaj antologijsko protimilitaristichno chrtico "Gospod stotnik", za tem pa je objavljen she en spomin na prvo svetovno vojno, chrtica "Shleva"("Viliacco") leta 1920 v Ceresettu di Martignacco rojenega furlanskega avtorja Rieda Puppa.

Slovensko prozo v sklopu shtirih literatur med Vidmom, Ljubljano in Celovcem zastopajo Ciril Kosmach, Prezhihov Voranc, Janko Messner, Drago Janchar, Boris Pahor, Alojz Rebula, Dushan Jelinchich in Marjan Tomshich z razmeroma obshirnimi teksti, medtem ko je vidnemu koroshkemu slovenskemu prozaistu Florjanu Lipushu odmerjeno le shtirinajst vrstic nekarakteristichnega odlomka iz knjige "Srchne pege". Uposhtevan je tudi odlomek iz Bartolovega romana "Alamut", vendar zaradi "eksotichne" tematike nekako ne sodi v sklop tekstov o regiji Alpe-Jadran. Znano je, da je Vladimir Bartol pisal tudi o trzhashki in sploshnoslovenski tematiki, cheprav verjetno tu ni dosegel estetskega vrha svojega zgodovinskega romana o stari Perziji.

Samo H. C. Artmann, Peter Handke in Josef Winkler zastopajo nemshko pishoche prozaiste, zadnji le z zelo kratkim enajstvrstichnim odlomkom iz sicer zelo zanimivega dela "Domra", medtem ko italijansko prozno snovanje predstavljata le Cesare Pavese in Fulvio Tomizza.

V pesnishkem delu je najprej objavljena starejsha slovenska lirika in epika (France Presheren, Simon Gregorchich, Anton Ashkerc, Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Alojz Gradnik, Oton Zhupanchich, Srechko Kosovel in drugi, med temi Koroshci Urban Jarnik, fizik Jozhef Shtefan, Fran Eller), toda nich nemshkega in skoraj nich italijanskega (izjema sta le Scipio Slataper in Carlo Michelstaedter) iz istega chasovnega obdobja. Kritichni bralec se lahko zato vprasha, ali italijanska in nemshka poezija na tem obmochju tedaj ni obstajala.

Razmeroma dobro je predstavljeno novejshe pesnishtvo. Tudi tu so v ospredju vidni slovenski avtorji od Edvarda Kocbeka do Alesha Shtegerja - in vmes dolga vrsta imen, na primer Matej Bor, Lojze Krakar, Janez Menart, Kajetan Kovich, Tone Pavchek, Ciril Zlobec, Dane Zajc, Gregor Strnisha, Tomazh Shalamun, tudi nekaj zhensk, Lili Novy, Svetlana Makarovich, Nezha Maurer, Zora Tavchar, Mila Kachicheva, Milka Hartman, Ljubka Shorli in vech mlajshih predstavnic koroshkega in trzhashkega slovenskega pesnishtva. Oba urednika sta namrech tudi tu vidno in obshirno uposhtevala slovenski zamejski prispevek (Andrej Kokot, Valentin Polanshek, Gustav Janush, Cvetka Lipush, Janko Ferk, Jani Oswald, Maja Haderlap, Marko Kravos, Miroslav Koshuta, Renato Quaglia in drugi). Druzhbo jim delajo nekatera bleshchecha imena italijanskega (Giuseppe Ungaretti, Umberto Saba) in nemshko-avstrijskega pesnishtva (Christine Lavant, Ingeborg Bachmann). Prijetno in vzpodbudno uchinkuje objava izbora iz furlanskega regionalnega pesnishtva z mochnimi poetichnimi slikami s tamkajshnjega podezhelja - ob uposhtevanju raznovrstne socialne problematike (Novella Cantarutti, Franco de Gironcoli, Amedeo Giacomini - in seveda Pier Paolo Pasolini, ki je v mladosti prav tako pesnil v domachi retoromanski furlanshchini).

Objavljeni teksti so zelo raznovrstni, tako po kvaliteti kot tudi po vsebini. To velja tudi za prevode. Nekateri so izredno uspeli, kot iz enega kosa, adekvatni izvirniku. Drugi so vchasih netochni ali nerodni, celo ponesrecheni. Predvsem pa ne prelijejo v prevedeni jezik tistega obchutja, atmosfere, "shtimunge", ki je velikokrat znachilna za mojstrstvo izvirnika. Umetnishke avtentichnosti kakega teksta vchasih ni mogoche prestaviti v tuj jezik, zato je zelo koristno, da so v prichujochi knjigi vsi teksti objavljeni trojezichno, v primeru furlanske literature pa kar shtirijezichno, tako da more jezika neveshchi dojeti vsaj fonichni char originala. Med shtevilnimi prevajalci izstopa prispevek Simone Bartoli Kucher, Darie Betocchi, Neve Zaghet, Diomire Fabjan Bajc, Janka Messnerja in obeh urednikov, Jozeja Strutza in Petra Rustje.

Antologija posreduje bralcu shtevilna obchutja in razpolozhenja, vodi ga k znachilnostim in lepotam pokrajine, ga informira o zgodovinskih dogodkih, shegah in navadah, vchasih pa opozori tudi na dramatichne konflikte na vechjezichnem prostoru med Alpami in Jadranom. Predvsem pa predstavi vrsto avtopoetik in tradicij skozi vech literarnih period vse do sodobnosti, cheprav je tezhishche v izboru bolj ali manj tradicionalnega gradiva. Poleg pomembnih imen se pojavlja vrsta regionalnih ali celo lokalnih avtorjev. V tem smislu je antologija, ki jo dopolnjuje objava shtevilnih chrnobelih reprodukcij slik znanih likovnih umetnikov te regije, neuravnotezhena, na kar morda meri tudi opravichilo v spremni besedi, chesh da je izbor "gotovo subjektiven". Zato urednika upata, da bodo prihodnje dopolnitve prikazale tudi tiste stvaritve, ki zaradi prostorskih omejitev niso vkljuchene v to antologijo, katere tematichno sredishche je izbor iz sodobne knjizhevnosti. Vsekakor pa se prichujocha knjiga solidno vkljuchuje v vrsto podobnih povezovalnih inter-kulturalnih publikacij, ki izhajajo tudi pri drugih zalozhbah, na primer pri zalozhbah Wieser in Drava v Celovcu.