Revija SRP 39/40

Jolka Milich

 

OTVORITEV KOSOVELOVE DOMACHIJE V TOMAJU

 

Letos konec avgusta je obchina Sezhana pripravila skupaj z novogorishkim muzejem, s tomajsko krajevno skupnostjo in zhupnijo, z osnovno sholo Dutovlje in podruzhnichno sholo Tomaj slavnostno otvoritev popolnoma obnovljene Kosovelove domachije v Tomaju, po dolgoletnem samevanju in propadanju hishe po smrti zadnjih dveh pesnikovih sestra in lastnic. V Ljubljani zhivecha nechakinja Aino Kosovel je izpolnila davno zheljo Kosovelovih in imovino prepustila obchini Sezhana, da jo spremeni v spominski muzej krashkega poeta in vse njegove izrazito omikane in priljubljene druzhine. Otvoritev z zelo bogatim kulturnim programom je bila v soboto 26. avgusta ob 16. uri. She prej, in sicer ob 15. uri, pa masha v Britofu za pokojne Kosovelove. Najrazlichnejshi nastopi (pevski, glasbeni, igralski, otroshki), razstave, povezane z nekdanjimi krajevnimi dejavnostmi (stare stanovanjske in kmechke opreme, kamnoseshkih izdelkov, otroshkih slik in predmetov, cerkvenih listin o zgodovini tomajske zhupnije itd), in predstave so se nato kar vrstile tja pozno v noch. Ob 21. uri je bila kot "dulcis in fundo" pesnishki vecher "Pesniki pesniku", 25. avgusta, na predvecher zhe omenjenih slovesnosti, pa predstavitev dvojezichne antologijske pesnishke zbirke Srechka Kosovela VES SVET JE KAKOR / TUTTO IL MONDO É COME, ki jo je uredila in pesmi prepesnila v italijanshchino Jolka Milich, predgovor je napisal dr. Janez Vrechko, enkratno domiselno opremili dipl. ing. arh. Cveta Stepanchich in Milojka Zhalik Huzjan, pri njenem nastanku pa je nesebichno sodelovalo she nekaj entuziastov, naj omenim le Tanjo Pipan. Ob tej lepi prilozhnosti predstavimo krashkega pesnika tudi bralcem SRPa s krajshim izborom njegovih pronicljivih misli in utrinkov in... z zapovedmi, ki so s chasom prej pridobile kot izgubile na aktualnosti, z upanjem, da jim bodo vsaj deloma vshech.

 

 

Revija SRP 39/40

Srechko Kosovel (Sezhana 1904 – Tomaj 1926)

 

10 ZAPOVEDI

 
1) Spoznavaj umetnost.
2) Ne profaniraj je.
3) Posvechuj njeno poslanstvo.
4) Sluzhi ji posteno, da bosh lahko rekel: Moja ljubezen je chista.
5) Ne oviraj umetnosti. (Propagiraj umetnost.)
6) Ne bodi pornograf.
7) Ne bodi plagiator.
8) Ne bodi spletkar.
9) Ne delaj kompromisov.
10) Ne meshaj se v kritiko.
 
 
 
5 “CERKVENIH” ZAPOVEDI
 
 
1) Ne bodi ozkosrchen.
2) Bodi kritichen.
3) Ne bodi samoljuben.
4) Ne bodi omejen, kajti le iz velikih perspektiv dushevnega
gledanja nastane velika umetnost.
5) Izpopolnjuj se.
 

Zbrano delo, tretja knjiga, drugi del, strani 812-813, DZS, Ljubljana 1977

____
Pesnik je sestavil svoje zapovedi, ki so she dandanes veljavne (nemara celo bolj danes kot v Kosovelovih chasih pred skoraj petinsedemdesetimi-osemdesetimi leti), po zgledu desetih bozhjih (Mojzesovih) zapovedi in petih cerkvenih. Kazhe se jih potemtakem drzhati in nekoliko tudi razshiriti njihov pomen, ne jemati jih le kot nasvete umetnikom – torej vseh tistih, ki niso umetniki, se stvar ne tiche! – marvech kot dobronamerne namige vsem ljudem, mladim in starim, ki sta jim umetnost in lepota zhivljenja pri srcu.

(Op. J. M.)

 

MISLI IN UTRINKI SRECHKA KOSOVELA

 

Sladka opojnost smrti... a konchno zmaga zhivljenje. Sonce prisije, veter zaveje, 
vzbudim se in grem zhivljenju naproti, kaj bi s smrtjo. 
Resnichno je samo eno: rodili so se, trpeli in umrli. O vsem ostalem se lahko dvomi. 
Elementarno v chloveku hoche, da chlovek obupuje, vriska, dvomi, poje, da je 
zhival, angel in chlovek. Konfesija hoche to zatajiti. A kaj je lepshe kakor 
elementarnost? 
Chlovek se v molku izgubi in v besedi najde. In obratno. 
Kar sem - sem, kar nisem - ne bom. 
Obraz tvoje dushe je kakor slika, ki se neprestano izpreminja. Njeno bistvo ni 
slika, marvech izpreminjanje. 
Koncentracija je bistvo ustvarjanja. 
Obrazi si niso podobni, niso lepi, niso dobri. 
Sonce pobozha chloveka po obrazu kakor mati bolnega otroka. 
Osvobojenje, samoodlochba. 
Vsak prevrat je odsev kozmichne volje. 
Erotika: v vsaki zheni, ki jo res vzljubish, dobish, ugledash iskro, lesket, ki ga nosish s
seboj. 
Lepshe je poslushati nego govoriti, a ljubiti je lepshe, nego biti ljubljen.
Vsaka v dushi dozhivljena stvar je iztrgana iz vechnosti.
Skozi nichishche: duh, srce, dusha, troje ravnin v prostoru in troje dimenzij. Skozi
nichishche negativizma bo potreba iti, da pridemo res na pravo konstruktivno pot.
Relativnost dela svet lep in chloveshko delo veliko. 
Cuius regio, eius religio??? 
Umetnost je vedno korakala na chelu pacifistichne ideje.
Elektrichna ljubezen. Ljubezen iz usmiljenja. 
Lepoto, okus, uzhitek moramo pri iskanju bistva umetnosti – izlochiti. Lepota,
okus, uzhitek, prevech relativni in variabilni za dolochevanje bistva umetnosti. 
Ej Oskar Wilde! Najvechji pesnik sveta, pisatelj Evrope. Duhovnik in skrunilec,
demon lepote in blazirani visoki druzhabnik. 
Kritika ne sme uspavati, marvech dramiti. 
Tem tezhja je atmosfera, tem bolj je upravichena revolucija. 
Revolucija pride, ker mora priti, zato ker mora, je problem chloveshtva. 
Ishchemo etichnega chloveka. 
Kaj je sodobnost, kaj je naddobnost, kaj je umetnost sploh, kaj je zgodovina, kaj je
razvoj, ali je – razvoj ali ga ni, vsa ta vprashanja gubajo chelo kulturnemu chloveku,
ki je bil v sholi in ki se je navadil misliti. 
Ako smo hlapci, nashi otroci ne smejo biti vech. To bodi nashe kulturno geslo.
Sprejemaj, kar da zhivljenje. Ne jezi se. Che ne, se morash vedno jeziti. 
Moj princip je, da stopam od poraza do poraza in preizkusham svojo moch. 
Resnica, ki pozhiga, ki razsvetljuje, ki vnema in vzhiga, le ta resnica je resnichno
aktivna. 
Tretja polovica. Realnost ima dve polovici, to kar je, a tretjo polovico, ko bo eno
izpodrinila in ustvarila novo. Tretja polovica sveta nashe ustvarjenje.
Moje zhivljenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in vechno. 
Elektrichni potres. 
Hudo je trpeti vsled krivice, a she hujshe jo je nositi. 
Adijo odlikovanja in simpatije! Treba je graditi z nirvanskim mirom v dushi. 
Ne oropajte svet fantazije. 
Iz krajine smrti. Chlovek, ki je sklenil narediti samomor, zhivi tri dni, gledajoch iz
perspektive smrti v zhivljenje; zdi se mu majhno in malenkostno. 
Zame je Bog zrcalo harmonije: Kozmos v duhovni obliki, chlovek: chlovek Bog. 
Mi she nismo tisto, kar oznanjamo, a smo glasniki in oznanjevalci nove
revolucionarne Evrope, poshtene, pravichne, mirne. 
O, moja soba je kakor grobnica. Grobnica sredi godbe sveta. 
Misli: svet je vreden en dinar. Lahko ga kupish: za dva.
 
***
Pishete s srcem? Ne, s peresom. A kar ne pride iz dushe, ne gre do dushe in nima
cene. 
V absurdni dobi je vsaka umetnost absurdna. 
Ustvarjati iz svetovnega pogleda v perspektivo neskonchnosti. To je nash cilj. 
Polno ostrin je nase zhivljenje. 
Kraj in chas. Slovenski pisatelji, se ga li zavedate? 
Za napisati eno pesem je treba poznati ves svet. 
Bodi kakor voda miren. Toda v stoletjih so oglati kamni okrogli. Ona dolbe svojo
strugo. 
Dva fakta: zhivljenje in smrt. 
Zhivi v redu. Misli trezno. 
Dolgi romani? Chemu? Danes zhivijo ljudje tako malo chasa, da bi jih niti ne mogli
prechitati. 
V polemiki bodi miren in hladen kot kacha, ki pichi. 
Pot do naroda drzhi skozi ogenj chlovechanstva. 
Premalo si mislil vse zhivljenje, zato propadash. 
Narod je nad drzhavo. 
Intelekt je preomejen, da bi lahko z njim objel velichino umetnine. 
V dnu sem sam. Z ljudmi se shalim in uganjam burke, zato ker drugega ne razumejo.
Zavidam jim, da so tako sonchni od znotraj. Pravijo: to je pogumen, vesel fant. In
jaz jim potrjujem z dovtipi in postanem res vesel. 
Dezhevanje mladih razocharanj ne ustavi potnika, ki ve za sonce. 
Chlovek je poslanec celote. Kar chuti, da mora napraviti, mora napraviti za celoto. 
Za nov chlovechanski ideal je treba delati apolitichno. Konstruktivno. Politiko bo
zamenjalo gospodarstvo. 
Umetnost je drzhavi nevarna. Drzhava je nevarna umetnosti. 
Zemlja izrazha svojo lepoto v rozhah, chlovek v umetnosti. 
Che nismo sonce, hochemo biti luchka ob cesti. Bomo pa bolj topli in prijazni zato.
Vsaka beseda je svet zase. 
Koncentracija je bistvo ustvarjanja. 
Lepshe biti pesem, a tezhje biti pesnik.
Jetniki smo svojih stremljenj. Zato stran zhalost, smeh na ustna, veselje v srce,
poguma, poguma, poguma! Slava onim, ki padejo brez zmage! 
Zhivljenje je tragichno samo v enem sluchaju: che je neumno in omejeno. 
Svet se deli samo v dvoje skupin: v zatirajoche in v zatirane. 
Krivica je krivica, naj se godi enemu, tisochim ali milijonom. Mi pa smo proti krivici.
Ni nujno, da se chlovek izogiba vsakdanjosti. Tudi ta navidezno osamljena vasica je
del kozmosa. Jaz sem centrum svojega zhivega kozmosa, ki vibrira v dushi in ga
spoznavamo v dozhivljajih. 
Chudezhev ni: v s e, kar je, je chudezh. 
Unichiti papirnato literarno kulturo, vzpostaviti zhivljenjsko. 
Vi vse prevech agitirate. Potreba pa je ne agitirati, marvech samo kulturno delati.
Prevech politike in premalo kulture. 
Pesem mora biti kompleks. 
Bog se izrazha v dobroti. 
Na tihoma se priblizhuje chas, ko bomo morali definitivno izpregovoriti svojo besedo,
izpovedati jo. Z njo stopimo v boj z vso slovensko javnostjo, ki je bolna do
korenik.
Niso vsi ljudje dobri, a vsi bi lahko bili dobri. 
Kaj naj mi nudi lepa knjiga? Bogati naj me (ne suhoparna!). Pozhivlja: daje novih
iniciativ, odpira nova obzorja dogajanja v chloveku in prirodi. 
Umetnost je vedno sodobna, to se pravi individualna. Vsak resnichen umetnik jo
organizira zase, ki bije z lastnim srcem in daje sodobnosti obraz. 
Umetnik mora biti kakor antena, ki sprejema najdaljnejshe slutnje iz kozmosa, kipar, ki
oblikuje iz sebe obraz bodochnosti. 
Zhalostno je srcu, ko zachuti, da nima Boga. 
Umetnik vpliva s sliko in muziko na dusho chloveka in jo tako preoblikuje prav
nehote.
Pri nas moramo stremeti le h globokim, resnichnim, velikim ciljem. Kultura mora biti,
na kateri mora sloneti nasha politika, ne pa obratno. 
Kaj je pravzaprav umetnost? Zakaj chlovek pishe? Pesmi? Vprashanje, ki si ga mora
literarni zgodovinar staviti. 
Novi umetnik – nova publika. Nova publika oblikuje novega umetnika, ta novo
umetnost. 
Podoba v pesmi mora biti kakor kip: ena sama kretnja. 
Mi ne popravljamo socialnih napak, mi ne uchimo in vzgajamo, mi jih kritiziramo, s
chloveshkega stalishcha. Mi smo pisatelji, ne voditelji naroda. 
Chebelar, ki vidi tudi v chebelah del vesoljstva, jih ima rad kakor ljudi in dobi v 
povrachilo za svojo nego in skrb - med. 
Nash kralj je nasha pesem. Nikoli nismo imeli kralja. Petnajst sto let polnoch; posebno
trta hoche rasti, vino hoche kipeti, to je nasha pesem. Iz temine naroda vre. 
Premagaj trpljenje: tako postane zhivljenjska energija. 
Avtoportret. Kdo sem. Postavil sem se pred zrcalo in se nisem videl, glej, ko sem ga
odmaknil shele, sem se videl resnichnega. 
Zbor poetov na trgu svetega Pavla. Satira. 
Satira. Zbor poetov na trgu svetega Pavla. 
Konstruktivnost, disciplina, organizacija duha.
Topoumna slovenska javnost in slovenstvo. Slovenci she nikoli niso bili tako brez misli kakor
sedaj, nikoli bolj omejeni kakor sedaj, nikoli bolj kratkovidni.
Paradoks vzbuja misel. 
Paradoks je v nashi dobi praktichnega razuma to, kar je nevihtni ogenj nasproti
ognju na ognjishchu.

 

Izbrala in uredila Jolka Milich