Revija SRP 39/40

Frane Goljevshchek

 

ISTRSKO-EVROPSKA FANTASTIKA

 

Gospod M.M. je ne dolgo tega pisal v "Primorskih novicah" o globalnem vprashanju Istrske regije in njene osmislitve. V naslovu je k besedi fantastika pridal she besedo znanstvena in na koncu vprashaj. S tem je zhelel poudariti, da Istrska regija ni stvar znanstvene fantastike, ampak da je realnost, ki bi se morala chimprej uresnichiti.

Trdil je, da so evroregije alternativna reshitev nashe prihodnosti, ko se bodo narodi in drzhave Evrope stopili v skupnosti, s chimer naj bi se presekali konflikti ob vprashanjih narodnosti in meja, ki so po njegovem le fikcije v glavah nekaterih. Trditev seveda ne prenese trezne presoje. Mejá se ni spomnil chlovek, ampak jih je dolochila narava zhe dolgo pred njim. Vse v naravi zhivi v primerni distanci in sozhitju. Vse ima svoj zhivljenjski prostor in vse, kar se zheli obdrzhati v tej naravi, se za ta prostor, v svojih mejah, neprestano “bori”. Civilizacija kot proces je za civilizacijo, v smislu chloveshtva, to “bozhjo” zakonitost samo pravno “chloveshko” definirala. In preteklo bo she veliko voda in sonce bo she velikokrat obkrozhilo zemljo do tistega chasa, ko bo ta planet postal enoten prostor brez potencialnih konfliktov, ki jih povzrocha ena od primarnih genetskih zasnov chloveshtva z imenom “lastnina in prostor”, v nashem primeru plemenska, nacionalna, drzhavna “lastnina in prostor”. Te meje niso zasidrane v glavah, ampak v genih, in se ne bodo pustile zlahka porushiti, sploh pa ne, ko gre za globalne interese prevladovanja ene nacije nad drugo (kar se lahko razume tudi kot “trenutno” obolenje civilizacije). In kaj ni novejsha zgodovina zgolj ena sama belezhka poskusov premikanja meja? Kaj ni eno samo prezhanje ene nacije nad drugo?

Nobenega dvoma ni, da tichi iniciacija zdruzhevanja Evrope v tem genetskem jedru “lastnine in prostora”, le da je chas, z evolucijo, prilil nove sestavine. Vprashanje je samo, kakshna je stopnja zrelosti posameznih “plemen” te Evrope, kako razumejo to zdruzhevanje in na katerih predpostavkah bodo neomajno vztrajala ali pa, nasprotno, zgubljala svojo identiteto. Povsem naravno je, kot vemo iz zgodovine, da narodi tudi propadajo. Propadajo pa tisti narodi, ki jim splahni intenziteta identitete. In meja je, poleg drugega, tudi obrambna chrta identitete. ZDA so zaradi svojega nastanka res vzete iz tega konteksta in neprimerljive z Evropo, vendar, kot se ve, so tudi v ZDA obmochja, ki so striktno in utemeljeno priznana za kitajsko, italijansko, rusko in menda tudi slovensko obmochje. Zaradi dolochenih znachilnosti, zaradi identitete.

M.M. pishe, da zhe obstajajo podobne evroregije (med Nemchijo, Francijo in Shvico), vendar do potrditve le-tega nisem prishel. Istrska regija bi bila brzhkone prvi primer v Evropi, gotovo pa prva s posebnimi ambicijami, ki so spretno prikrite z besedami, kot so prijateljstvo sozhitje, strpnost. In slovenska strpnost je tolikshna, da te prikritosti ne zazna. Ta regija naj bi zdruzhevala skupno kulturno identiteto. Drugega nich, sicer bi bilo to izpostavljeno. Izjemno rad bi slishal analizo o enotnem kulturnem prostoru in enotno identiteto od Porecha do Ogleja. Lani je eden od chlanov IDZ (Istrski demokratski zbor) pisal, da mnogi ne razumejo istrske dushe, tudi v smislu takshne regije. Vljudno sem ga zaprosil, da nam jo razkrije, che je tako tezhko prepoznavna, toda tega razkritja nisem dochakal. Morda bi to napravil M.M. v konceptu svojega videnja Istrske regije. Zelo bi mu bil hvalezhen.

Zame, in verjamem, da she za koga, je v tem chasu najbolj nazorno nakazal, kakshna naj bi bila vsebina te Istrske regije, Romano Prodi, visok politik Italije in EU, ko je prekolesaril razdaljo od Trsta do Porecha, in je na tej poti uporabil Slovenijo le za obichajno kosilo, s Hrvati pa se je temeljito politichno pogovoril. Mnenje nekaterih novinarjev, da je bilo to Prodijevo dejanje le “turistichno”, je ali politichna slepovidnost ali pa narochilo dolochene politichne opcije, ki zheli “plasirati” takshno interpretacijo, da bi se ta evroregija zgodila chimbolj tiho in chimbolj mimo nashe vednosti. (Takshne slovenske poteze niso nich novega, saj je zgodovinsko potrjeno, da so nashi drzhavotvorni geni slabo razviti.)