Revija SRP 37/38

Tomazh Kosmach

 

PSIHICHNA IMPOTENTNOST

 

Na papir sem si zapisal: Ne delaj vtisa in bodi tak, kakrshen si! Kar nekaj dni sem rabil, da sem nashel moto in ga sprejel vase. Po dolgem chasu sem blodil trezen po svetu. Nobene pijache nisem iskal, vseeno mi je bilo, hotel sem biti tak, kakrshen sem. Torej: pochasen, tih, plashen in odmaknjen chlovek. Esenca v senci ali senca v esenci, vseeno.

Z neba so rosile kapljice in Kajn je bil z Zjalo stisnjen pod dezhnikom. Potovala sta v njegovo kamro. V vrechki sta nosila grozljive filme in steklenice so glasno potrkavale.

"Gresh?"

"Kasneje," sem rekel, ker je moja odlochenost o flegmatichnosti izgubljala moch.

Lahko Kajnu, zlahka navezhe stik z bejbami; pa jaz? Zjala mu najbrzh ni veliko pomenila. Le klapo za pribivanje. Pichka mu na nosu zrasla, menda se ne bom kar tako predal?! Moral bi piti za pogum, naj sedim tam kot deseti brat? Jebiga, she ena punca, ki me bo odpisala, she preden bo sploh vedela, da jo ljubim. Sprijaznjeno sem vstopil.

Kajn je bil potopljen v srhljivi ekran, Zjala se je zmrdovala nad vsebino, jaz pa nisem vedel, kam naj se obrnem. Kino mi je bil stupiden, Zjale sem se bal in tako me ni bilo nikjer. Po teshti je rojilo, naj spregovorim z njo, vendar nisem mogel. Schasoma ji je postalo mochno zatezheno, ker ji je Kajn obljubil pijacho, zdaj pa ga ni mogla odbuljiti od monitorja. Zhe se je nameravala speljati, ko se je glavni junak konchno zrushil pred dobroto.

Na mizi se je narisala kavsna, jaz pa sem trmasto zhulil radensko. Situacija se je razvijala in pochutje je bilo bolj sproshcheno in samozavestno kakor v primeru obichajnega zadevanja.

"Zakaj ne pijesh?" je vprashala Zjala.

"Samo dve buli imata," sem se izgovoril.

Takrat sem bil zhe odlochen vztrajati v abstinenci sebe. Zjala, she tebe pozabim, potem se bom spremenil! Vsaka beseda, vsak gib, lasje, pogled, nasmeh - vse bom pozabil. Adijo, sem mevzhasto hlinil, cheprav bi dal vse za en sam njen objem, poljub. Poljub? Topil sem se ob njej. Bila je Tisto vechno in nebeshko. Bila je Ona, ne samo po videzu. Potem me je Kajn porinil v ring:

"Jaz grem!"

Po minuti, dveh tishine sva spoznala, da je res zmotovilil v lajf. Pochutil sem se krepko glupo. Premleval sem, da bi odtujil sebe iz kochljivega polozhaja: samec in samica. Vsak na svojem koncu prostora. Na kavchu in fotelju. Zhe ta vecher mi bo zhal zaradi bojechnosti. Spet mi bo zhal in pretvarjal sem se, da me pobira v spanec. Ochi sem odpiral le ob vechjih zvokih in Zjala se je presedla k meni. Objela me je in prizhel sem se k njej. Kar solze so mi udarile od ljubezni. Kiss, she vech kisov.

Dobro, da se nisem uzhiral. Odshel bi s Kajnom in teh prijetnih trenutkov nikdar ne bi dozhivel. Zashla sva v peting. Kajn se je vrnil in rekel:

"Aha," zaprl luch ter se zleknil v kot.

Zabobnalo je po vratih. Kajn je odprl Bibitu in Fidu. Hotel sem odriniti Zjalo, pa ni pustila. Bil sem preprichan, da ji bo nerodno zaradi mene. She bolj se je zlepila z mano. Oh, kako sem bil... moshki! In ponosen in srechen!

"Zhe dve uri sta tukaj," sem slishal Kajna.

"Zakaj pa ne fukata?"

"Jaz bi zhe!"

Jaz sem bil povsem blazhen in popoln v tisti popolnosti s popolno. Presegalo je sanje. Raj v raju. Samo za tisti dve urici se je splachalo zhiveti! Potem me je vsled radenske zachelo mochno shtihati po vampu. Zbrzel sem na sekret in se polovichno vodenichno posral, ker nisem maral, da bi kdorkoli vedel, kaj poganjam v tistem kiblcu, che bi se prevech zadrzhal. Obrisal in nazhajfal sem pekoche dupe, se vrnil in pretezhno molchal. Zjala je srkala vino z druzhbo.

Naj prisedem k njej? Se ne bom vsiljeval? Hkrati me je pol driske drzhalo v elementu. Oblekel sem plashch in kot popravljal vezalke na chevljih. Pasje milo sem tudi shkilil Zjalo. Vstala je, me zagrabila pod roko in zhe sva pluzhila v njen blok. Vmes je malo pochivala, se naslanjala na ograjo in govorila:

"Fak! Vse je fak!"

V stanovanju sva prizhgala chik in nadaljevala, kjer sva bila prej nasilno prekinjena. Prepustila sva sva se toku in kar naprej bi se chutil z njo. Mimogrede sva pristala v postelji in vse je teklo okej, obleka se je stopila. Brzh ko pa so zdrknile gate z mene, sem prichel misliti samo she na ticha in posledica je bila seveda uplahnitev uda. V meni ni bilo vech sproshchenosti in predajanja, temvech samo misel na trdoto.

S srcem moram pocheti to, kar chutim, in ne tega, kar se prichakuje od mene! Na tak nachin ne bo nikdar uspeha, sem sopihal. Krivda se je razrashchala ob nemochi. Jezil sem se nase. Zjala je migala z ritko, jaz pa si nisem znal pomagati. Smilila se mi je punca, pozabljal sem na ljubav. Vsi pornichi so zastonj leteli skozi spomin.

Zhelel sem, da bi chimprej nastopilo jutro, da se poberem od nje.

Ni odnehala. She eno uro me je iskala. Bil sem podrt in osramochen kot skopljen mandril. Zjutraj je rekla:

"Vshech mi je tvoja nezhnost."

"Dvomim!"

Najbrzh sem bil prvi in edini, ki je pri prvem soochenju zehal in hlepel po umiku. Zjala, ljubim te, ampak tako nemochen sem! Oprhala se je in nestrpno priganjala:

"Mudi se mi v sluzhbo!"

Zvalila sva se na prostost in njena lepota, gibchno, vitko telo ter prechudovite prsi in temne ochi so romale v svetel dan, jaz pa v neskonchno brezizhodnost.