Revija SRP 37/38

Stefano Valentini

 

TRETJA POLOVICA LJUBEZNI

(zima 1986)

 

I.
Kako to, da med mano in njo ni strahu
 
 
 
II.
Spremenjena obchutja
Zamolchane neumnosti
Zadrzhana navdushenja
Predvideno ravnovesje
dosezheno na rezilih
Ves radosten se spotaknem
Gostobeseden se zapletem
 
 
 
III.
Pospremijo naju
kot psi za slepce
do izhoda
Pa se vendar vidiva
kot v meglah in le toliko
da se izogneva drug drugemu
Zdruzhuje in lochuje naju
navidezna ljubezen
 
 
 
IV.
A dokler jaz,
dokler ona,
niti ona niti jaz
 
 
 
V.
Jaz snujem skrivaj da bi ugajal tisti ki mi je vshech
da bi bil podoben njej ki ji nisem podoben
Spletkarim tekam gorim
razdajam se in pletenichim
Ljubezen bo odslej moje delo
Kot je fotografija spomin na boljshe chase
tako bom odprl svoje zhivljenje
kakor si najbolje predstavljam
 
 
 
VI.
Besede pogledi shale
poshteni nadomestki
In najbrzh bi bil dovolj spogledljiv namig
poljub na konici prstov
 
 
 
VII.
Le ko skupaj trchiva
prideva v nekakshen stik
bo sploh od tega kaj ostalo?
Na neshtetih krizhishchih
med tisocherimi obrazi
in stoterimi hrepenenji
z ljubeznijo do enega samega
 
 
 
VIII.
 
Izrazhena ljubezen
Napisana ljubezen
Uresnichena ljubezen
Ljubezen postelja
 
 
 
IX.
Gledam se od zunaj
kot me gledajo drugi in sam sebi
se zdim smeshen, vendar tragichen
Vsi vejo da ljubim
Nihche pa mi ne verjame
 
 
X.
Je chas za ljubezen
ki nas lahko doleti
med petim in stotim letom
in vsakich nas zagrabi
neprichakovano
A kaj pomaga vchasih krichati ne
Che se srchna vrata odprejo nastezhaj
in ti prinashajo darove
 
 
 
XI.
Muchno vprashanje
obredno in skandirano
kdo zmaguje? tisti
ki bo jutri lahko zgubil
kar je pridobil
 
 
 
XII.
Plashi nas
pogum
tistih ki nas ljubijo
Ker se chlovek she vedno zaljubi
navkljub shelestenju Chasa
in njegov korak hiti
proti svoji pogubi
Saj kaj vech kot simpatija se iz tega ne izcimi
pod temi pogoji pa lahko dajem bolj malo
In ljubezen sprejme poraz
s smrtjo v srcu
 
 
 
XIII.
Druge pred tabo
Druge za teboj
Nemochno si lechim rane
razocharan nad danashnjim dnem
bezhim pred preteklostjo
verujem v jutrishnji dan
 
 
XIV.
Ljubezen je zdaj in je tu
a zdaj in tu je chisto odvech
Ne vcheraj ne jutri naju ne obsegata
Srechanje je bilo prezgodaj ali prepozno
Prislov chasa edini kljuch
Zdaj bom svoje misli takole konchal
Ni moja krivda
che sklepam narobe
 
 
 
XV.
Prikazhe se mi obala
pokopalishche peshchenih ur
skupni grob
izgubljenega chasa
In peshchena zrna Chas sam
edini nachin da ga imamo pod nogami
 
 
 
XVI.
Nadzornikom slehernega chustva
bomo v celoti posvetili zdajshnjo in vechno
ljubezen ki razochara nezaupnezhe
In razsodil bo sodnik
to in druge predrznosti
Ti me previdno vprashaj
o nestorjenem dobrem
Kakor da je imetje zgolj
inventar preden kaj podarimo
 
 
 
XVII.
Na vrhu Zemlje
se oziram okrog in strmim
Nich drugega ni razen obzorja zhalosti
toponomastika samih slovesov
Nejeverno in nemochno
bom obnavljal negotovost
Od tega hipa dalje
s stisko v grlu
 
 
 
XVIII.
Nich posebnega ni napisati znova preteklost
Prihodnost je tista ki zvije vsako besedo
 
 
 
 
 
KRHKO
 
Ni shlo za ljubezen potemtakem, ljubezen moja,
ali pa je bila, vendar pomanjkljiva,
tvegava, omledna, zanikrna, nevarna,
ena tistih ljubezni, rojenih za slovo.,
ljubezen kot krhko in nezhno slepilo,
ki je upalo, da je zrelo, ne pa nasprotno
le posledica praznine, v tem primeru
ljubiti tebe le zato, da ne bi vse drugo zasovrazhil.
In zdaj se seveda, o ja, lahko nasmejem,
na rachun tega, kar sem ti pravil, ljubezen moja:
a ne jutri, pach pa samo zdaj.
 
Prevedla Jolka Milich

 

Notica o avtorju

Stefano Valentini, italijanski pesnik, literarni kritik, sourednik Nove literarne tribune (La Nuova tribuna letteraria), urednik padovanskega mesechnika Trenutek (L'attimo), sodelavec pri zalozhbi Venilia in tudi sam - menda od leta 1995 - zalozhnik, se je rodil v Padovi 26. septembra 1964, tam zhivi in dela. Objavlja pesmi v shtevilnih italijanskih revijah (Contrappunto, Alla Bottega, Prato Pagano, Il Vento Salato itd.). Doslej je izdal shtiri pesnishke zbirke, in sicer: La prova della voce (Preizkus glasu), 1990; Parola tu pure (Tudi ti si zame beseda), 1992; Le geografie dei giorni (Zemljepisi dnevov) in DarTi del Tu (Tikati Te), 1995. Prichujochi prevodi so iz zbirke Tudi ti si zame beseda, ki je izshla pri zalozhbi Venilia maja 1992. Naslov je vzet z zachetka znanega stiha italijanskega pesnika in nobelovca Salvatora Quasimoda "...tudi ti si zame beseda in zhalost". Ta verz v celoti (zadnji v pesmi Beseda) je tudi motto Valentinijeve zbirke, ki jo je pesnik posvetil beneshkemu dekletu, kateremu kajpak ne zameri, da ga ni marala, njega vozacha med zhivljenjem in sanjami , nasprotno, poklanja ji ta splet besed, napisan iz ljubezni in zhivega prijateljstva.

 

(Prevajalka Jolka Milich)