Revija SRP 37/38

Sonja Votolen

 

PLASTI BESED
 
Sonce je otozhno
Poslednje listiche
mu veter krade
Odgrnem zaveso
da me vpije jesen
 
***
 
Hujsha je zima
vech pomladi je na moji
kozhi
Postajam pomladni
letni chas odmrznjen
razsut od davnega ivja
Odlushchena skorja breze
odmrznjene njene korenine
Hujsha ko je zima
manj se mi lomijo veje
 
***
 
Jedek smeh mi
sili v ochi
v lichnice se zazhira
slana
Hochem biti sneg
ki ga noben posmeh
ne prepodi
Kakor beli led ki
spomladi nich ne stoka
 
***
 
Sanjam v revnih capah
ploskam chuvajem
obchudujem valovito
brado prazhnjega gospoda
Trobentach in bobnar
me postavita na lesen
prestol
Nad glavo mi verizhica binglja
 
***
 
Vonj vina lebdi
med nama
V meglici izginjava
Vse glasnejsha melodija
Vse vech kapljic naju zebe
 
Pravkar so urezali brazde
Njiva joche
Kadi se iz njenih chokoladnih prsi
 
Pobozham jechecho prst
prislonim lice k njenemu
licu
 
Pomlad ni vselej rojstvo
 
***
 
Na tej strani lune
so prazne ceste
So zvezde razprshene
mimo mene
 
***
 
Chrepinjaste misli
razdajam med drevesa
Da bi obvisela na tankih
vejicah
pajchevinkah mojega utripa
 
***
 
Ob skorjo razbrazdanega
drevesa je zashlo sonce
Krog ki se je zaletel po
pomoti zharech in samovshechen
V tihoto zhivljenja
 
***
 
Posekala sem rozhe
Z nogami
ko sem hodila preko
ranega travnika
Potlej sem legla in
se s prebujenimi cveti
obsula
chez lice ki vech
noche biti
 
***
 
Vchasih nisem znala odvrechi
chevljev slechi nogavic
in stopal zamesti med trave
svezhe rosne pa tudi suhe
po senu dishljive
 
Vchasih nisem znala razpreti kril
svojih rok
in stisniti sonchne tipalke
v objem
 
Vchasih se nisem znala zlushchiti
do kozhe
in se povaljati z zemljo
v ljubezen
 
***
 
Kamni so zhalostni
Chetudi je poleg zhafranasti
travnik
in divja cheshnja v bogastvu
So zhalostni kamni
Metulji in ptice hodijo mimo