Revija SRP 37/38

Marko-Mitja Fegush

 

VREDNOTENJE KVALITETE STANOVANJ
(Dolochevanje kvalitetnostnih kriterijev za stanovanja v luchi nacionalne stanovanjske sheme)

 

Uvod

Nacionalna stanovanjska shema je ne glede na sploshen dvom, ali bo za tako veliko mnozhico prichakovalcev (nad dvajset tisoch) in dileme okrog zagotavljanja ustreznejshih prostorskih (stavbno-zemljishkih) pogojev v blizhini mest (predvsem v Ljubljani in okolici), vzbudila upanje za mnoge, ki so prepushcheni izkorishchevalskim in negotovim podnajemnim razmeram ali brez ustreznih stanovanj. Tudi tistim, ki bivajo pri sorodnikih in zhelijo zazhiveti v novi druzhini, je drzhavni nachrt, imenovan “stanovanjska shema”, ki naj bi uveljavila tudi drugachno vzpostavljanje mehanizmov investitorstva (stanovanjski sklad RS obljublja lasten neprofitni sistem priprave zemljishch in ustrezno neprofitno gradnjo), vzbudil novo upanje, pa tudi kasnejsho zaskrbljenost ob uvedenih omejitvah glede banchnih depozitov, ki jih zahteva Narodna banka.

Ne glede na sploshne kritike, ki jih je in jih she naknadno (po desetih letih) dozhivlja stanovanjski zakon v povezavi z denacionalizacijo ter ohlapno prakso izvajanja t.i. najemninske zakonodaje do tistih, ki zasedajo “vrnjena stanovanja”, vechina strokovnjakov (sociologov in socio-ekonomistov) dobrino, kot je lastno ali ustrezno najemnishko stanovanje (ali t.i. “stanovanje pod hipoteko”, ki je znan nachin reshevanja stanovanjske problematike v Shvici), postavlja v sam vrh vrednotnih kriterijev za oblikovanje zdrave druzhinske politike.*

Ne glede na ekonomske vzpodbude, ki jih daje drzhava prichakovalcem nakupa ali gradnje stanovanj, pa “bode v ochi” odsotnost oblikovanja drugih, predvsem vrednotnih kriterijev za stanovanjsko graditev, na osnovi katerih bi bilo mogoche pravichneje in celoviteje oblikovati tudi druge mehanizme vzpodbujanja kvalitetnih reshitev za zadovoljevanje smiselnih potreb prichakovalcev stanovanj.

Na tem mestu nimam namena polemizirati s takimi ali drugachnimi stalishchi o subverzivni tipiki nashe individualne stanovanjske gradnje, ki je, kot ugotavlja arhitekt prof. Suhadolc, “pregazila” slovensko krajino, ali opozoriti na strokovne dileme, povezane z aktualnim vprashanjem kvalitete stanovanjske gradnje ter prenove ne glede na tip gradnje ali nachin prenove, in “objokovati” izgubo lastnosti in domishljenosti nekdanje tipike in domachijskosti ruralnih naselij.

Situacija verjetno le ni tako enoznachna, kot jo prikazujejo nekateri strokovni krogi in strokovnjaki, ki pogosto pozabljajo na shirshe razsezhnosti vzrokov in posledic, ki izvirajo iz tranzicijskega druzhbenega stanja in odsotnosti druzhbenega konsenza na stanovanjskem podrochju, she posebej v povezavi z zaposlovalno politiko, druzhinskim nachrtovanje oz. kompleksno regionalno politiko.

Odpirati razpravo na ravni problemov ustreznosti stavbno-zemljishke zakonodaje ali normativike na podrochju urejanja prostora ali drugih posegov v prostor ter povezovati le-to z razpravo o zakonu o graditvi objektov oz. spremljajochih gradbenih zakonih v zvezi s stavbno rento sedanje ali bodoche gradnje kazhe na neosredotochenost na pravo in aktualno stanje, takrat ko in che so problemi “fokusirani” le s parcialno, resorsko oz. pristojnostno politiko vsakokratnih regulatorjev druzhbenih razmer.

Pri tem pa ni mogoche pozabiti pa tudi ne zaobiti velikih naporov predhodnih generacij, ki so si prizadevale harmonizirati strokovno in politichno voljo ter pri tem mnogokje in mnogokrat uspeshno reshevale “domacho” situacijo pred tujimi odlochitvenimi in dejanskimi vzorci (kot so bile npr. v povojni zgodovini najprej prestave o tovarnah stanovanj po socialistichnem vzoru, kasneje pa ideje o gradnji proletarskih “satelitov” in sosesk po vzoru obmestij in somestij ter iz teh izvirajochih neprimernih reshitev nepreglednih somestij).

Izvrsten pregled o “stanju duha” na podrochju raziskovanja gradbenishtva in she posebej stanovanjske graditve nam ponujajo spomini arhitekta Pavla Göestla pod naslovom Srechanja s stavbarji:

Tako v poglavju XVI V gradbenem centru Slovenije pishe o svojih pogledih, naporih pa tudi zaslugah za dosezhke doma ter o izmenjavi izkushanj v evropskem prostoru in Jugoslaviji.

“Sistematichno raziskovanje gradbenishtva je razmeroma mlado, saj sega shele v zachetek 20-ih let 20. stoletja, ker se je po prvi vojni pojavila potreba po mnozhichni gradnji stanovanj. Dokler so stanovanja zidali le posamezniki, bodisi za lastne potrebe, bodisi kot nalozhbo kapitala za stanovanja najemnikov, so tudi gradbeni izvajalci le prenashali izkushnje zidanja iz prejshnjih chasov… Po definiciji uglednega dr. ing. Wolfagabnga Triebla je namen in cilj raziskovanja, da “zidamo z dolocheno porabo dela in sredstev boljshe ali vech kot dotlej ali da se odrejena vrednost stavbe zgradi z manjsho porabo dela in sredstev…”.

“Za ustanovitev Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana v petdesetih letih je bilo odlochilna zavest, da uspeshnost mnozhichne gradnje zavisi tudi od ustreznih raziskav, pri chemer zavod ni bil edini, ki je iskal nove metode in nachine gradnje, ter da so bila ta prizadevanja podprta tudi v politichnih krogih.”

Chetudi stanovanjska gradnja pri nas v mnogochem ni sovpadala z oblikami in nachini, tehnikami ter politichnimi temelji povojne obnove in obnavljanja in gradnje stanovanj v porusheni Evropi (v mejah sedanje Evropske unije) ter da mesta kot Maribor niso bila delezhna pomochi iz naslova obnove mest, je bil dovolj zgodaj zaznan problem kvalitete in velikosti stanovanj (npr. che so se v novem Kidrichevem gradila stanovanja she brez kuhinj in je bila zagotovljena t.i. “druzhbena menza”, so nova stanovanja v Tamovem naselju, chetudi grajena po sovjetskem funkcionalistichno- urbanistichnem vzorcu, zhe imela individualne kuhinje, ne glede na skupno menzo v fabriki.

Izboljshanje zhivljenjskih pogojev, ki je s kvaliteto stanovanj povezana naloga, je bilo izziv za delo mednarodnega telesa (komisije) IVWSR, ki je sprejela za ta chas nekaj izredno pomembnih priporochil, katerih orientacije veljajo she danes:

Tako so v skoraj dvajsetih letih pripravili in izdali dokumente in priporochila, ki so jih nacionalni komiteji in dezhele vkljuchile v svoje programe, plane in izvedbene akte ter zakonodajo na podrochju stanovanjske graditve:

– leta 1957 so izshla Koelnska priporochila (priporochila za dolochitev minimalnih povrshin stanovanj za razlichne velikosti druzhin)

– leta 1960 je izshel program in delovno porochilo, namenjeno vprashanju raziskave stroshkov gradnje primernih druzhinski stanovanj

– leta 1970 raziskave o stanovanjskih najemninah in druzhinskem prihodku (pospeshevanje subjektov v zahodnih dezhelah - izvajanje planov in raziskave stroshkov za druzhinska stanovanja

– leta 1970 metodoloshka priporochila za pospeshevanje gradnje stanovanj

– leta 1971 Revizija koelnskih priporochil - normativi za minimalne stanovanjske povrshine

– leta 1971 slovar gesel - pojmov za stanovanjskeo gospodarstvo

– leta 1973 pregled stanovanjsko-lastnishke strukture v posameznih dezhelah

s shtudijo zagotavljanja sredstev za pospeshevanje stan. gradnje

– leta 1973 Dunajska priporochila

– leta 1976 Dunajska priporochila - novejshi urbanistichni dosezhki (primeri kvantitetnih usmeritev)

– leta 1976 shtudija pod naslovom: Dinamichni stroshki (raziskava sedanjih problemov oblikovanja cen)

– leta 1976 in 1979 Iniciacijski in naknadni stroshki stanovanja

– leta 1980 Kvalitetni kriteriji stanovanj

V nadaljevanju bomo predstavili razvoj oblikovanja kvalitetnih kriterijev stanovanj v EU in kasneje podobne iniciative pri nas, oboje z ustreznim komentarjem.