Revija SRP 37/38

Dokumenta 2, 3

Dokument 2
 
 
SPLOSHNA DEKLARACIJA CHLOVEKOVIH PRAVIC
Sprejela in razglasila jo je Generalna skupshchina Zdruzhenih narodov
10. decembra 1948 z resolucijo sht. 217 A (III)
 

Desetega decembra 1948 je Generalna skupshchina Zdruzhenih narodov sprejela in razglasila Sploshno deklaracijo chlovekovih pravic. Njeno celotno besedilo je natisnjeno na naslednjih straneh. Po tem zgodovinskem dejanju je narochila Skupshchina vsem drzhavam-chlanicam, da priobchujejo besedilo Deklaracije in "da storijo vse, da se shiri, izobesha, bere in pojasnjuje predvsem v sholah in drugih vzgojnih zavodih vseh drzhav in ozemelj ne glede na njihovo politichno ureditev".

Uradno besedilo Deklaracije je na razpolago v uradnih jezikih Zdruzhenih narodov: angleshchini, francoshchini, kitajshchini, rushchini in shpanshchini.

ZDRUZHENI NARODI

PREAMBULA

ker pomeni priznanje prirojenega chloveshkega dostojanstva vseh chlanov chloveshke druzhbe in njihovih enakih in neodtujljivih pravic temelj svobode, pravichnosti in miru na svetu; ker sta zanikanje in teptanje chlovekovih pravic pripeljala do barbarskih dejanj, zhaljivih za chloveshko vest, in ker je bila stvaritev sveta, v katerem bi imeli vsi ljudje svobodo govora in verovanja in v katerem ne bi zhiveli v strahu in pomanjkanju, spoznana za najvishje prizadevanje chloveshtva; ker je nujno potrebno, da se chlovekove pravice zavarujejo z mochjo prava, da chlovek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje; ker je nujno potrebno pospeshevati razvoj prijateljskih odnosov med narodi; ker so ljudstva Zdruzhenih narodov ponovno potrdila svojo vero v temeljne chlovekove pravice in dostojanstvo in vrednost chlovekove osebnosti, v enakopravnost moshkih in zhensk in se odlochila, da bodo podpirala druzhbeni napredek in ustvarjanje boljshih zhivljenjskih pogojev v vechji svobodi; ker so se vse drzhave chlanice zavezale, da bodo, v sodelovanju z Zdruzhenimi narodi, pospeshevale sploshno in resnichno sposhtovanje chlovekovih pravic in temeljnih svoboshchin; ker je skupno razumevanje teh pravic in svoboshchin najvechjega pomena za popolno uresnichitev te zaveze.

 

GENERALNA SKUPSHCHINA

razglasha

To Sploshno deklaracijo chlovekovih pravic kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi druzhbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali sposhtovanje teh pravic in svoboshchin ter s postopnimi drzhavnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo sploshno in resnichno priznanje in sposhtovanje, tako med narodi drzhav chlanic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.

1. chlen -

Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

2. chlen

Vsakdo je upravichen do uzhivanja vseh pravic in svoboshchin, ki so razglashene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo, spol, jezik, vero, politichno ali drugo preprichanje, narodno in socialno pripadnost, premozhenje, rojstvo ali kakrshnokoli drugo okolishchino.

Nadalje ni dopustno nikakrshno razlikovanje glede na politichno ali pravno ureditev ali mednarodni polozhaj dezhele ali ozemlja, ki mu kdo pripada, pa naj bo to ozemlje neodvisno, pod skrbnishtvom, nesamoupravno ali kakorkoli omejeno v svoji suverenosti.

3. chlen

Vsakdo ima pravico do zhivljenja, do prostosti in do osebne varnosti.

4. chlen

Nihche ne sme biti drzhan ne v suzhenjstvu ne v tlachanski odvisnosti; suzhenjstvo in trgovina s suzhnji v kakrshnikoli obliki sta prepovedana.

5. chlen

Nihche ne sme biti podvrzhen muchenju ali okrutnemu, nechloveshkemu ali ponizhujochemu ravnanju ali kaznovanju.

6. chlen

Vsakdo ima povsod pravico do priznanja pravne sposobnosti.

7. chlen

Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskriminacijo, ki bi krshila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim shchuvanjem k takshni diskriminaciji.

8. chlen

Vsakdo ima pravico do uchinkovitega pravnega sredstva pri pristojnih drzhavnih sodnih oblasteh proti dejanjem, ki krshijo temeljne pravice, priznane mu po ustavi ali zakonu.

9. chlen

Nihche ne sme biti samovoljno zaprt, pridrzhan ali izgnan.

10. chlen

Vsakdo je pri odlochanju o njegovih pravicah in dolzhnostih in v primeru kakrshnekoli kazenske obtozhbe zoper njega upravichen ob polni enakosti do pravichnega in javnega obravnavanja pred neodvisnim in nepristranskim sodishchem.

11. chlen

1. Vsakdo, ki je obtozhen kaznivega dejanja, ima pravico, da velja za nedolzhnega, dokler ni spoznan za krivega v skladu z zakonom, v javnem postopku, v katerem so mu dane vse mozhnosti, potrebne za njegovo obrambo.

2. Nihche ne sme biti spoznan za krivega kateregakoli kaznivega dejanja zaradi kakrshnegakoli ravnanja ali opustitve, ki v chasu storitve ni bilo kaznivo dejanje po notranjem ali mednarodnem pravu. Prav tako se ne sme izrechi strozhja kazen od tiste, ki je bila predpisana v chasu storitve kaznivega dejanja.

12. chlen

Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmeshavanjem v njegovo zasebno zhivljenje, v njegovo druzhino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo chast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takshnim vmeshavanjem ali takshnimi napadi.

13. chlen

1. Vsakdo ima pravico do svobodnega gibanja in izbire prebivalishcha znotraj meja dolochene drzhave.

2. Vsakdo ima pravico zapustiti katerokoli drzhavo, vkljuchno s svojo lastno, in se vrniti v svojo drzhavo.

14. chlen

1. Vsakdo ima pravico v drugih drzhavah iskati in uzhivati pribezhalishche pred preganjanjem.

2. Na to pravico se ni mogoche sklicevati v primeru pregona, ki dejansko temelji na nepolitichnih kaznivih dejanjih, ki so v nasprotju s cilji in nacheli Zdruzhenih narodov.

15. chlen

1. Vsakdo ima pravico do drzhavljanstva.

2. Nikomur se ne sme samovoljno vzeti drzhavljanstvo ali zakonita pravica do spremembe drzhavljanstva.

16. chlen

1. Polnoletni moshki in zhenske imajo brez kakrshnihkoli omejitev glede na raso, drzhavljanstvo ali vero, pravico skleniti zakonsko zvezo in ustanoviti druzhino. Upravicheni so do enakih pravic v zvezi z zakonsko zvezo, tako med zkonsko zvezo kot tudi, ko ta preneha.

2. Zakonska zveza se sme skleniti samo s svobodno in polno privolitvijo obeh bodochih zakoncev.

3. Druzhina je naravna in temeljna celica druzhbe in ima pravico do druzhbenega in drzhavnega varstva.

17. chlen

1. Vsakdo ima pravico do premozhenja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.

2. Nikomur ne sme biti premozhenje samovoljno vzeto.

18. chlen

Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ta pravica vkljuchuje svobodo spreminjati preprichanje ali vero, kakor tudi njuno svobodno, javno ali zasebno izrazhanje, bodisi posamezno ali v skupnosti z drugimi, s pouchevanjem, z izpolnjevanjem verskih dolzhnosti, z bogosluzhjem in opravljanjem obredov.

19. chlen

Vsakdo ima pravico do svobode mishljenja in izrazhanja, vshtevshi pravico, da nihche ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mishljenja, in pravico, da lahko vsak ishche, sprejema in shiri informacije in ideje s kakrshnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

20. chlen

1. Vsakdo ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in zdruzhevanja.

2. Nikogar se ne sme prisiliti k chlanstvu v katerokoli drushtvo.

21. chlen

1. Vsakdo ima pravico sodelovati pri opravljanju javnih zadev svoje drzhave bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.

2. Vsakdo ima pod enakimi pogoji pravico do javnih sluzhb v svoji drzhavi.

3. Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se mora izrazhati v obchasnih in poshtenih volitvah, ki morajo biti sploshne, ob nachelu enakosti in tajnega glasovanja ali po kakshnem drugem enakovrednem postopku, ki zagotavlja svobodo glasovanja.

22. chlen

Vsakdo ima kot chlan druzhbe pravico do socialne varnosti in pravico do uzhivanja, s pomochjo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke drzhave, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogreshljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti.

23. chlen

1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravichnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred nezaposlenostjo.

2. Vsakdo ima, brez kakrshnekoli diskriminacije, pravico do enakega plachila za enako delo.

3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravichne in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi druzhini chloveka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva.

4. Vsakdo ima pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali pridruzhiti se sindikatu za zavarovanje svojih interesov.

24. chlen

Vsakdo ima pravico do pochitka in prostega chasa, vkljuchno z razumno omejitvijo delovnih ur, in pravico do obchasnega plachanega dopusta.

25. chlen

1. Vsakdo ima pravico do takshne zhivljenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi druzhini zdravje in blaginjo, vkljuchno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravnishko oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru nezaposlenosti, bolezni, delovne nezmozhnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmozhnosti pridobivanja zhivljenjskih sredstev zaradi okolishchin, neodvisnih od njegove volje.

2. Materinstvo in otroshtvo sta upravichena do posebne skrbi in pomochi. Vsi otroci, bodisi da so rojeni kot zakonski ali zunaj zakonske skupnosti, uzhivajo enako socialno varstvo.

26. chlen

1. Vsakdo ima pravico do izobrazhevanja. Izobrazhevanje mora biti brezplachno vsaj na zachetni stopnji. Sholanje na zachetni stopnji mora biti obvezno. Tehnichno in poklicno sholanje mora biti sploshno dostopno. Vishje sholanje mora biti na osnovi dosezhenih uspehov vsem enako dostopno.

2. Izobrazhevanje mora biti usmerjeno k polnemu razvoju chlovekove osebnosti in utrjevanju sposhtovanja chlovekovih pravic in temeljnih svoboshchin. Pospeshevati mora razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi in med rasami in verskimi skupinami ter pospeshevati dejavnost Zdruzhenih narodov in ohranitev miru.

3. Starshi imajo prednostno pravico pri izbiri vrste izobrazhevanja svojih otrok.

27. chlen

1. Vsakdo ima pravico prosto se udelezhevati kulturnega zhivljenja svoje skupnosti, uzhivati umetnost in sodelovati pri napredku znanosti in biti delezhen koristi, ki iz tega izhajajo.

2. Vsakdo ima pravico do varstva moralnih in premozhenjskih koristi, ki izhajajo iz kateregakoli znanstvenega, knjizhevnega ali umetnishkega dela, katerega avtor je.

28. chlen

Vsakdo je upravichen do druzhbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko v polni meri uresnichujejo pravice in svoboshchine, dolochene v tej Deklaraciji.

29. chlen

1. Vsakdo ima dolzhnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoch svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti.

2. Pri izvajanju svojih pravic in svoboshchin je vsakdo podvrzhen samo takshnim omejitvam, ki so dolochene z zakonom, katerih izkljuchni namen je zavarovati obvezno priznanje in sposhtovanje pravic in svoboshchin drugih ter izpolnjevanje pravichnih zahtev morale, javnega reda in sploshne blaginje v demokratichni druzhbi.

3. Te pravice in svoboshchine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in nacheli Zdruzhenih narodov.

30. chlen

Nobene dolochbe te deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za drzhavo, skupino ali posameznika kakrshnakoli pravica do kakrshnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo unichiti v njej dolochene pravice in svoboshchine.

____
Izdalo: Drushtvo za Zdruzhene narode za Republiko Slovenijo, Ljubljana, Cankarjeva 1;
UNIVERSAL DECLARATION OF HUMAN RIGHTS - 1993.

 

Dokument 3

 

USTANOVNA LISTINA ZDRUZHENIH NARODOV (1945)
/preambula, cilji in nachela/
 

MI, LJUDSTVA ZDRUZHENIH NARODOV, KI SMO ODLOCHENI,

da obvarujemo bodoche rodove pred strahotami vojne, ki je dvakrat v zhivljenju nashega rodu prizadejala chloveshtvu nepopisno trpljenje, in

da znova potrdimo vero v temeljne chlovekove pravice, v dostojanstvo in vrednost chloveshke osebnosti, v enakopravnost moshkih in zhensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih, in

da ustvarimo pogoje, v katerih bosta lahko obveljali pravichnost in sposhtovanje obveznosti, izvirajochih iz pogodb in iz drugih virov mednarodnega prava, in

da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljshim zhivljenjskim pogojem v vechji svobodi,

IN KI MORAMO V TE NAMENE

biti strpni in zhiveti skupaj v miru drug z drugim kakor dobri sosedi, in

zdruzhiti svoje mochi, da ohranimo mednarodni mir in varnost, in

sprejeti nachela in dolochiti nachine, ki bi zagotovili, da se oborozhena sila ne bo uporabljala, razen che je to v sploshnem interesu, in

uporabiti mednarodne ustanove za pospeshevanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev,

SMO SKLENILI ZDRUZHITI SVOJE NAPORE, DA URESNICHIMO TE NAMENE

V skladu s tem so se nase vlade po svojih predstavnikih, ki so se zbrali v mestu San Franciscu in so predlozhili svoja pooblastila, pripoznana, da so sestavljena v pravilni in predpisani obliki, sporazumele o tejle Ustanovni listini Zdruzhenih narodov in s tem ustanavljajo meddrzhavno organizacijo, ki se bo imenovala Zdruzheni narodi.

 

I. POGLAVJE

CILJI IN NACHELA

1.chlen

Cilji Zdruzhenih narodov so:

1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati uchinkovite kolektivne ukrepe, da se preprechijo in odvrnejo grozhnje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge krshitve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do krshitve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z nacheli pravichnosti in mednarodnega prava,

2. razvijati med narodi prijateljske odnose, sloneche na sposhtovanju nachela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodlochbe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru,

3. uresnichevati mednarodno sodelovanje s tem, da se reshujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali chlovekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja sposhtovanje chlovekovih pravic in temeljnih svoboshchin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in

4. biti sredishche, kjer naj se usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.

2.chlen

Organizacija in njeni chlani morajo zato, da se dosezhejo cilji, navedeni v 1. chlenu, delati v skladu s temile nacheli:

1. Organizacija temelji na nachelu suverene enakosti vseh svojih chlanov.

2. Vsi chlani naj vestno in poshteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Ustanovno listino, da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz chlanstva.

3. Vsi chlani naj reshujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak nachin, da se mednarodni mir in varnost in pa pravichnost ne spravijo v nevarnost.

4. Vsi chlani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdrzhujejo grozhnje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politichni neodvisnosti katerekoli drzhave, ali pa ki bi bila kako drugache nezdruzhljiva s cilji Zdruzhenih narodov.

5. Vsi chlani naj v polni meri pomagajo Zdruzhenim narodom v sleherni akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Ustanovno listino, in naj se vzdrzhujejo dajanja pomochi katerikoli drzhavi, proti kateri bi Zdruzheni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo.

6. Organizacija naj zagotovi, da bodo drzhave, ki niso chlanice Zdruzhenih narodov, delale v skladu s temi nacheli, kolikor bi to bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

7. Nobena dolochba te Ustanovne listine ne daje pravice Zdruzhenim narodom, da bi se vmeshavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost drzhve, in tudi ne nalaga chlanom dolzhnosti, da bi take zadeve izrochali v reshevanje po tej Ustanovni listini, vendar to nachelo nikakor ne izkljuchuje uporabe prisilnih ukrepov po VII. poglavju. (VII. pogl.: Akcije v primeru ogrozhanja miru, krshitve miru in agresivnih dejanj)

____
Izdalo: Drushtvo za Zdruzhene narode za Republiko Slovenijo, Ljubljana, 1994

Ustanovna listina ZN in Statut Meddrzhavnega sodishcha vsebujeta 111 in 70 chlenov. Za namen, da izpostavimo vrednotno utemeljitev Listine ZN (v poshevnem tisku), pa zadoshcha predstavitev uvodne utemeljitve listine ter ciljev in nachel v 1. in 2. chlenu listine.Vrednotne utemeljitve, ki so tukaj izpostavljene s poshevnim tiskom, niso izpostavljene v originalnem tekstu. (Op. ur.)