Shandor Bogdanfi
ZHALOST
- – Zakaj ste tako zhalostni?
- – Mikija ni vech. Odzvonilo mu je.
- – Moje sozhalje.
- – Hvala. Ne morem se sprijazniti s to izgubo. Verjemite mi, Mikija smo obozhevali. Bozhali, razvajali. Joj, srce mi bo pochilo.
- – Bodite mochni. Kako pa je umrl, revezh?
- – Vrat so mu prerezali.
- – Pre... pre...rezali vrat?
- – Strashno je bilo. Skoraj ponoreli smo od zhalosti. Vreshchal je, da se nam je trgalo srce, stokal in hropel, potem je pa poginil.
- – Povejte, kdo pa je bil pravzaprav ta Miki?
- – Pujsek.
- – Pujsek? In vse to pochenjate zaradi pujska?
- – Vi tega ne razumete. Vi ste trdosrchen tujec. Toda, she so ljudje na svetu, ki chustvujejo.
- – Ampak, dovolite, navaden prashich...
- – Tega ne dovolim! Miki ni bil navaden prashich! Miki je bil razumnno bitje. Moja zhena ga je trikrat na dan hranila s cucljem. Otroci so se igrali z njim kot z najboljshim prijateljem. Jaz sem ga vechkrat na dan praskal po hrbtu. Joj, ko bi ga samo she enkrat lahko popraskal. Joj, joj!
- – Pomirite se, chlovek.
- – Mikija smo zaklali za Novo leto. Revezha so nato spekli tako, da je hrustal. Ko smo ga zagledali na pladnju, je vsa druzhina planila v jok.
- – Toda, chlovek! Zakaj ste ga zaklali?
- – Zakaj? Zato vendar, ker obozhujemo svinjsko pechenko.
Prevedel Bogdan Gjud