Revija SRP 35/36

Milena Merlak Detela

 

PESMI CESARICE ELIZABETE
(1837-1898)
 

Avstrijska javnost se je leta 1998 z razlichnimi prireditvami, razstavami in drugimi projekti spomnila stoletnice smrti cesarice Elizabete.

Kasnejsha avstrijska cesarica in madzharska kraljica je bila po rodu iz nemshko-bavarske kraljevske druzhine Wittelsbacher in ozhja sorodnica ekscentrichnega bavarskega kralja Ludvika II. 24. aprila 1854 se je porochila z avstrijskim cesarjem Francem Jozhefom I. Kot zhrtev anarhistichnega atentata je umrla 10. septembra 1898 v Zhenevi, devet let po tragichni smrti edinega sina, prestolonaslednika Rudolfa, ki so ga nashli, kot vemo, v njegovi vili Mayerling pri Dunaju ustreljenega skupaj z mlado plemkinjo Marijo Vetsero.

V Avstriji so se stoletnice cesarichine smrti med drugim spomnili s tremi razstavami na Dunaju. V ospredju razstave v vili Hermes v dunajskem parku in zhivalskem vrtu Lainz je bil tudi prikaz Elizabetinega posebnega in tezhavnega znachaja. V kasnejshih letih se je umikala javnemu zhivljenju in cesarskim dolzhnostim z begom na shtevilna potovanja, vedno bolj pa se je zatekala tudi v notranje svetove. Izredno je cenila predvsem za mnoge tedanje sodobnike "prekucushkoneprimernega" pesnika Heineja in tudi sama napisala shtevilne verze, anonimno pa je celo izdala pesnishko zbirko. Prav je, da se je dobrih sto let po njeni smrti spomnimo tudi na Slovenskem.