Revija SRP 35/36

Matjazh Hanzhek

 

TRG V ZDRAVSTVU

 

V Sloveniji je s tranzicijo in vechjo vlogo trga nastal tudi zelo mochan pritisk na uvajanje trga in privatizacije v delovanje druzhbenih dejavnosti, kot so zdravstvo, sholstvo ipd. Najvechji pritiski po privatizaciji in uvajanju trga so v zdravstvu, ki je bilo do zachetka devetdesetih izkljuchno javno. Z novim zakonom o zdravstvenem varstvu je bila dana mozhnost delovanja tudi privatnemu sektorju, ki sedaj pokriva okoli desetino programa. Zdravstveno zavarovanje pa je she naprej javno in neprofitno. Obstajajo pa mochni interesi po privatiziranju zdravstvene zavarovalnice. Mnenja o koristnosti ali shkodljivosti privatizacije si zelo nasprotujejo. Zagovorniki privatizacije in uvajanja trzhnih zakonitosti v zdravstveno zavarovanje in zdravstvo trdijo, da bo le tako mozhno racionalizirati in poceniti zdravstvo, nasprotniki pa, da to pomeni le drobitev financhnih sredstev, vechje stroshke delovanja zavarovalnic in prevlado financhnih interesov lastnikov nad zdravstvenimi interesi drzhavljanov.

Prichujocha simulacija vplivov trzhnih mehanizmov v zdravstvu je le shematska in rezultati v realnosti zanesljivo ne bi bili taki, kot so prikazani tu. Vsekakor pa ta simulacija nakazuje smeri razvoja in nekatere probleme uvajanja trga v socialne servise, katerih glavni namen je ravno odpravljanje ali omilitev negativnih stranskih vplivov delovanja trga.

0. Izhodishche Javno zdravstvo in javne neprofitne zavarovalnice, ki temeljijo na solidarnosti, pokrivajo celotno prebivalstvo in ves zdravstvu namenjen denar, ne oziraje se na socialno-ekonomski status plachnika ali bolnika, njegov spol, starost ali zdravstveno stanje.

1. Korak delitev prebivalcev Predpostavljamo uvedbo profitno delujoche zdravstvene zavarovalnice, ki bi zajela le 10% prebivalstva. Ker se to zdi malo in brez kakshnega pomembnejshega vpliva na javno zdravstvo, ne obstajajo kakshni resni neideoloshki strokovni zadrzhki za to.

2. Korak delitev denarja. Ker je osnovno izhodishche delovanje zasebne zavarovalnice dobichek, bo kljub zakonskim zadrzhkom le-ta nashla nachine, da bo delovala brez izgube in sprejemala manj rizichne skupine ljudi: to pa so predvsem bogatejshi. In ker zgornja desetina ljudi v Sloveniji prejme nekaj vech kot chetrtino vseh dohodkov, bo ta zavarovalnica ob isti prispevni stopnji zbrala chetrtino vsega denarja za zdravstvo. Javnemu sektorju bo tako ostalo le 75% denarja.

3. korak neenakost obolevanja. Vse raziskave o socialno-ekonomskih vplivih na zdravje dokazujejo, da vishji sloji oziroma bogatejshi ljudje obolevajo manj kot revnejshi, da so tudi bolezni in s tem tudi potrebe po zdravljenju neenakomerno porazdeljene. Revnejshi so she pogosteje izpostavljeni kronichnim boleznim. Za to simulacijo uposhtevamo odnos 1:2 bogatejsha desetina potrebuje le polovico takih zdravstvenih uslug kot ostali. Tako naj bi privatna zavarovalnica pokrivala le 5% bolezni, javna pa 95%.

4. korak financhna pokritost zdravstvenih stroshkov. Takshna porazdelitev ljudi, bolezni in denarja povzrochi, da je v privatnem zdravstvu vsaka bolezen pokrita 500%, v javnem pa manj kot 80%.

5. zakljuchek Cheprav se ni spremenila prispevna stopnja za zdravstvo, povzrochi uvedba privatne zavarovalnice, da bo javno zdravstvo she bolj obchutilo pomankanje denarja, privatno pa bo imelo probleme s presezhki. To pa v javnem zdravstvu pomeni she vechje pritiske na zmanjshevanje zajamchenih programov ali celo izkljuchevanje marginalnih skupin prebivalcev iz sistema zdravstvenega varstva, v privatnem zdravstvu, ki bi se praviloma vezalo na privatno zavarovalnico, pa prek delitve dobichkov odliv denarja iz zdravstva.

_____
tabela:
JAVNO

ZDRAVSTVO

0. Izhodishche

100% prebivalcev

100% denarja

100% bolezni

PRIVATNO

ZDRAVSTVO

90

1. korak

DELITEV PREBIVALCEV

10

75

2. korak

DELITEV DENARJA

25

95

3. korak

NEENAKOST OBOLEVANJA

5

80

4. korak

FINANCHNA POKRITOST

ZDRAVSTVENIH STROSHKOV

500

STALNO POMANJKANJE DENARJA STALNI PRESEZHEK DENARJA

80% koristi

500% koristi

  • zmanjshevanje zajamchenega zdr. varstva
  • nepotrebno zdravljenje
  • nizhje plache zaposlenih
  • estetski posegi za zdr. denar
  • izkljuchitev ljudi, ki ne morejo plachati
  • delitev profita => odliv denarja iz zdravstva