Revija SRP 35/36

Lev Detela

FERKOVA NEMSHKA SHTUDIJA
O PRAVNI PROBLEMATIKI KAFKOVEGA PROCESA

 

Lets 1958 v Podgradu ob Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroshkem rojeni Janko Ferk je napisal vech slovenskih in nemshkih proznih in pesnishkih zbirk, poleg tega se ukvarja z literarno kritiko in prevajanjem slovenskih avtorjev v nemshchino. Po poklicu je pravnik, ta chas sodnik dezhelnega sodishcha v Celovcu. Njegova nemshka shtudija Recht ist ein "Prozess" ( Pravo je "Proces") - z znachilnim podnaslovom O Kafkovi filozofiji prava, ki je pred kratkim v knjizhni obliki na 116 straneh izshla pri dunajski univerzitetni zalozhbi Manz in stane 348 ATS, je nastala na podlagi avtorjeve disertacije na dunajski pravni fakulteti.

Ferkova nova knjiga je interdisciplinarno delo. Zanimivo je tako za pravnike kot tudi za literarne zgodovinarje. Avtor se je s strokovno natanchnostjo pa tudi na intuitiven nachin poglobil v komplicirano strukturo Kafkovega literarnega sveta, pri chemer je lahko chrpal tudi iz lastnih pisateljskih spoznanj, ki jim odtujeni in mrachni svet nechloveshkih spodrsljajev, kot ga je ustvaril Franz Kafka, ni tuj, saj je literarna kritika vechkrat ugotovila, da se Janko Ferk naslanja na Kafkove simbole groze, ogrozhenosti, krivde in kazni.

Koroshki dvojezichni pisatelj slovenskega rodu v svoji zanimivi znanstveni knjigi ugotavlja, da Kafka, ki je bil tudi sam po izobrazbi in poklicu pravnik, problematizira tematiko sodstva, prava in pravice. Pri tem se predvsem opira na Kafkov roman Proces, vendar uposhteva tudi ostale tekste svetovno znanega prasko-nemshkega pisatelja zhidovskega rodu. Za Kafko je sodishche (n.pr. s simbolichno figuro sodnika v Procesu) povezano z oblastnishtvom, pravo pa ochitno ni identichno s pravico in pravichnostjo. Seveda je potrebno Kafkova izvajanja, tudi che jih analiziramo v perspektivi filozofije prava, razumeti vechsmerno oziroma v shirshem kontekstu. V bistvu se nahajamo v procesu, ki ga Kafka tolmachi tudi na religiozen, dualistichni judovsko-krshchanski nachin. Na zachetku stoji chlovekov padec - izvirni greh in izgon iz raja, konec zaznamuje sodni dan. Prehod med tem zachetkom in koncem je nashe bivanje. Kafka je preprichan, da zna chlovek razlikovati med dobrim in slabim, vendar je preshibak, da bi lahko trdno stopal po krepostnih poteh. Korenine te filozofije se nahajajo v zhidovski mistiki.

Ferk poudari, da je Kafkov Proces vechsmerno delo. Zhe takoj na zachetku romana pisatelj vkljuchi svoje osebe in celotno dogajanje v shirsho strukturo s pravnim ozadjem. Za osnovo mu sluzi tudi tedanja avstrijska zakonodaja, ki je pri sodnih procesih izvajala tako imenovano povrachilno kaznovanje. Toda zhe za chasa Kafkovega zhivljenja ob koncu monarhije - Kafka je umrl leta 1924 v Klosterneuburgu pri Dunaju - so avstrijski pravniki razmishljali o reformi celotnega sodstva, ki bi naj postalo bolj humano, z uposhtevanjem mozhnosti, da se bo prestopnik poboljshal.

Poleg prava odmeri Kafka zelo veliko prostora problematiki tako imenovane pravichnosti. Ali sodishcha sploh poznajo resnichno pravichnost? Glavni junak romana Proces Josef K. je na grotesknem sodishchu, ki zaseda na nekem podstreshju, najprej na milost in nemilost prepushchen sodnim postopkom, ki z obtozhencem ravnajo kot machka z mishjo. Ochitno je, da je Josef K. zhrtev nehumanega postopka in sistema. Dejansko ga na koncu "posebno" sodishche obsodi na smrt (pravnik in pisatelj Kafka je odlochno proti smrtni kazni) in eksekutira.

Svet, ki ga v evropski literaturi ponavadi oznachujemo kot oder zhivljenja, postane pri Kafki sodna dvorana. Vedno znova povezhe pisatelj sodishche (ki spominja tudi na srednjeveshko inkvizicijsko in totalitaristichno stalinistichno ali hitlerjansko sodstvo) s krvnishkim kaznovanjem. V noveli V kazenski koloniji postane ubijalna naprava kultno sredstvo perverznega sodnega aparata. Vendar ima sodni proces pri Kafki tudi mistichno - metafizichno oziroma religiozno obelezhje. Sodishche namrech obsodi le tistega, ki v svoji notranjosti tudi sam dozhivi "proces", ki, morda nedolzhen, spozna, da je kriv, in prizna krivdo.

V posebni luchi Kafka naslika odvetnike. Predstavlja jih kot nespametne gobezdache in smeshne figure, kot kruhoborce, ki si zhele ohraniti le svojo bedno eksistenco. V romanu Proces nastopijo kot nekakshni klovni. Sodishche jih komaj uposhteva. Nanje gleda z najvechjim zanichevanjem. Ni chudno, da se na takih sodishchih in procesih (nedolzhna) zhrtev ujame v nastavljeno past kot muha v pajkove mrezhe.

Ferkova precizno in nazorno napisana shtudija o pravnih vprashanjih v tekstih Franza Kafke je vzorno znanstveno delo, ki ga bo mogoche s pridom uporabljati pri nadaljnjih raziskavah Kafkovih kompliciranih literarnih izpovedi. Knjiga je po uvodnem razmishljanju razdeljena na shest tematskih sklopov, pri chemer je prav na pravnem podrochju Ferk moral orati ledino, che izvzamemo sicer strukturalistichno raziskavo teh vprashanj izpod peresa Hansa Helmuta Hiebla, objavljeno leta 1983. Na koncu Ferkove knjige je objavljen tudi zelo obshiren seznam primarne in sekundarne literature, ki obsega kar shest gosto in drobno potiskanih strani.

Ferk v svoji zanimivi knjigi ugotovi, da postane v Kafkovem svetu groze strah obramba in napad, tozhba pa obtozhba proti brezupnosti in krivichnosti. Pravo je "Proces" je aktualno in kljub znanstvenemu nachinu Ferkovega razmishljanja napeto branje.