Revija SRP 35/36

Dokument 2, 3

Frane Goljevshchek

Dokument 2,

KAKO PREMAGATI "DEMOKRATICHNI" TOTALITARIZEM
 
CHAKAMO, PA NICH

 

Tudjmanova izjava o Piranskem zalivu je vechino Slovencev pustila hladne (kajti: na takshne besede razumen chlovek le z roko zamahne, bi rekel Mikeln!), nekatere pa je ta premeteni glavar, ki si je na takshen nachin delal predvolilno kampanijo, razgrel, drugim pa je dal, poleg tega she priliko, da potegnejo slovensko-hrvashki voz hitreje in lagodneje po zhe uvozhenih kolesnicah.

Na takshen nachin se je tudi g. Milosh Mikeln "razhudil" nad slovensko vladajocho politiko, ker ni ustrezno odgovorila na Tudjmanov izziv. Mikelnovo pisanje je bilo v konceptu oblasti in dobro pripravljeno, upam pa, da je bil za vechino Slovencev njegov namen prepoznaven.

To, da je Tudjman rekel, da je morje v Piranskem zalivu hrvashko, je prav takshne veljave, kot che bi jaz rekel, che bi bil Mikelnov sosed, da je njegovo dvorishche ob njegovi hishi moje. Mikeln bi se na takshno mojo trditev zasmejal in zamahnil z roko, ker je trditev neresna in neogrozhajocha. Tudjman to dobro ve, in vsi Hrvatje z njim, bolje kot nekateri Slovenci. Ob tej izjavi je prichakoval, da se bomo Slovenci ob tem gromu stresli in pohiteli z rotitvijo: “Protestiramo! Nochemo izzivanj! Vzemite svojo polovico zaliva in mir z vami!”

Prav to je napravil Mikeln, predstavnik slovenske kulture in politike. Je to napravil v imenu kulture? V imenu oblasti? Kdo ve. Toda nasvet, ki ga je dal slovenski vladi, kako naj napishe Hrvashki pismo o dobrih namerah, je takshen, kot da z njim zheli razbremeniti oblast sitnih zadev, kako drzhavljanom povedati, kar bi rada, pa ne ve kako. Napisano naj bi bilo, “da je bila zhe 25. junija 91. dana izjava, da ostanejo obstojeche meje, da Slovenija od Hrvashke nichesar ne zahteva in nichesar ne zheli jemati, kar naj bi pomenilo, da je Tudjmanova izjava brez osnove.” Povedano drugache: “Slovencem sporochamo, da je bila polovica Piranskega zaliva dodeljena Hrvashki zhe 91. leta!”

Hrvashka bo Mikelnu hvalezhna. Za to sporochilo mu bo lahko dala celo utrdbo v Dubrovniku. Tistih Tudjmanovih namigov pa, ki so izjemnega pomena in ki odpirajo shtevilna vprashanja, namige o morebitnih dogovorih med srbskim in slovenskim vodstvom pred razpadom Jugoslavije, po mnenju Mikelna ni potrebno komentirati, ampak samo zamahniti z roko. Prav za te besede bi morala Slovenija zahtevati pojasnila, ne pa za tiste o Piranskem zalivu, za katere je zunanje ministrstvo resnichno prosilo, da se pojasni "spodrsljaj".

O tem, chigav je Piranski zaliv, bi moralo biti jasno zhe vsakemu SLOVENCU. Che Mikeln ni napisal nasvetov po nekem "vishjem navdihu" ali narochilu, potem je tako pisal pod “pritiskom” lastnega nezadostnega znanja in poznavanja stvari in dejstev, pa naj bo to v zvezi s 25. junijem 91 ali v zvezi z mejami v prejshnjem rezhimu ali pa she s katerimi pomembnimi dejstvi v zvezi s tem vprashanjem. Civilna druzhba Slovenije za mejo v Istri bi mu gradivo o teh recheh zelo rada izrochila, che bi bil zanj zainteresiran.

Frane Goljevshchek,
koordinator Civilne druzhbe Slovenije za mejo v Istri
Izola, 25 10.1999

 

Revija SRP 35/36

Dokument 3

Frane Goljevshchek

LE KJE JE GOSPOD PERRY?

 

Zrele, stabilne, neproblematichne drzhave vodijo ali usmerjajo ali zhenske (iz domache spalnice ali iz politichne kuhinje) ali pa trdne meshchanske familije, vse od srednjega veka sem. Slovenci she vedno ne premoremo ne enega ne drugega, zato nismo ne zrela, ne napredna, ne stabilna, ne urejena, ne neproblematichna evropska drzhava.

Familija Podobnik je poskushala utrditi okope, pa ni shlo. Familija Juri pa ubira drugachno taktiko in spleta drugachne vezi, da bi slovenski prostor v zgodovini zaznamovala s svojo prisotnostjo in interesi. Kot predstavnika “mostu” med dvema drzhavama imata brata Juri velike prednosti, kajti Slovenija je naklonjena vsem vrstam mostov. (Trenutno postaja Slovenija most mod zahodno Evropo in Balkanom. Oni z juga bodo rekli: “To je nash most, saj smo bili she vcheraj eno,” oni na zahodu bodo rekli: “To je trden in preizkushen most iz nekdanje Jugoslavije.”) Kako so usklajeni v drzhavnem zboru, kjer nastopa g. Aurelio Juri, v preprichanju, da ne sodimo vech na Balkan, ampak v Srednjo Evropo, prav malo zanima tiste, ki vlechejo poteze na mednarodni shahovnici; poslushajo jih zhe, ampak predvsem jih iz zanesljive distance opazujejo, kakshne poteze vlechejo na domachi shahovnici. In zaman bi se nashi politiki trudili, da bi jih preprichali, da ni tako, kot jih svet vidi, ampak da je tako, kot oni govorijo, da je.

Kaj pravzaprav ta familija Juri hoche dosechi in komu v prid, ko s takshno zagnanostjo vleche svoje politichne poteze, ki so v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi in drzhavotvornimi interesi? Namrech, avtohtonost te familije ni slovenska, vendar tudi italijanska ni (v Italijo so se preselili iz juzhne Dalmacije) in ni istrska (kajti v Istro so se preselili iz Furlanije); zato je na mestu vprashanje: Kje so globalni politichno-narodnostno-genetski interesi te familije, ki s “svojo” zastavo usmerja delovanje slovenske drzhave? Na to vprashanje v tem trenutku najbrzh ni zanesljivih odgovorov, zato se tudi sam ne bom z njimi trudil, ponoviti pa bom moral (za vse, ki najraje preskakujejo dejstva, namesto da bi se jim posvechali), kar je bilo zhe nekajkrat povedano, s to repliko Aureliu Juriju na njegovo pisanje z 9.10.99 v sobotnem Delu, kjer spet (in spet) govori o “nekaterih, ki rovarijo po meji s Hrvashko posamichno ali s Peticijo ali s samooklicano civilno iniciativo za neko pravichno mejo, chesh da naj Slovenci pokazhemo Hrvatom zobe in jih prisilimo k umiku do Mirne.”

Na isti strani sobotnega Dela, takoj pod Jurijem, pishe ga. Anka Cherne v enakem jeziku kot Juri, kot da sta bila dogovorjena, in se sprashuje, ali je cilj tistih, ki nasprotujemo meji v Piranskem zalivu, vojashki SPOPAD. Pod ta bombastichni spopad nashteje v alinejah: - Ali smo res preprichani, da je moch prisiliti Hrvate, da nam odstopijo (slovenske) kraje? - Ali se nam zdijo zahteve (po svojih nacionalnih krajih) normalne in evropske? - In nas svari, naj pomislimo, kako so te zahteve lahko zelo nevarne! Vojna bo! (Kajti gospa ima v Vrsarju vikend zhe od 76. leta, in tega ne bi rada zgubila zaradi nashe nespameti!!!) Spopad! Vojna! Vojna kot v Bosni, masaker kot na Kosovu. “Navijachi” delitve Piranskega zaliva s Hrvati zhe vech kot pol leta obeshajo to grozljivo sceno Slovencem pred ochi, ko omenjajo Civilno druzhbo Slovenije za mejo v Istri (ki je nikoli pravilno ne napishejo!). Ta metoda zastrashevanja je stara, najmanj iz zadnjega desetletja SFRJ. Ali se ljudje chesa preplashijo, se preplashijo teh strahot. Zato, pravijo ti “navijachi”, che hochemo biti “zrela, stabilna in neoporechna” drzhava, pustimo, da so stvari takshne, kot jih je zapustila “neurejena, nestabilna in problematichna SFRJ”. Che je npr. Hrvashka Slovencem roparsko vzela ozemlja (nezakonit prenos zemljishkih knjig iz Pirana v Buje!), kaj zato, bodo trdili, saj so jim jemali zhe Avstrijci in Italijani, Slovenci so tako naucheni, namrech da jih ob vsej njihovi brihtnosti okrog prenashajo. In to dejstvo je kot nalashch za globalne interese “napredujochih” narodov. Juri trdi, da zhe s tem, ko ne ratificiramo maloobmejnega sporazuma (ki bi utrdil obstojecho mejo in zarisal mejo v Piranskem zalivu!), kaj shele, da nismo zadovoljni z obstojecho mejo, in sploh, ker si zhelimo she en kos Istre, da s tem prav nich ne prispevamo k utrjevanju sodobne Slovenije.

S teh izhodishch se smemo vprashati, ali ima Hrvashka status sodobne drzhave, cheprav je okupirala Savudrijo? (To je potrdil najuglednejshi slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer! In to potrjujejo razpolozhljivi dokumenti!) Kaj sodi o tem urejena Evropa? Kaj sodi o tem g. Perry, ki je dalech, tako dalech, da ga nihche ne dosezhe? Zachudeni se lahko vprashamo, kako utrjuje Italija svojo podobo v urejeni Evropi, ko she vedno ishche “izgubljena” ozemlja ob “italijanskem morju” od Istre do Dubrovnika in ko zheli spremeniti Istro v “most”, po katerem bi trdo, z okovanimi chevlji, hodila na ta “svoja” ozemlja?

Sodobno urejena Evropa najbrzh sodi, da ima vsak narod dolzhnost braniti in shchititi svoje, kot ima najbrzh she vedno vsak narod pravico zashchititi tisto, kar je nezashchiteno. Ker Slovenci nismo znali in zhal she ne znamo shchititi svojega, si nad tem nashim, nezashchitenim, ishchejo pravico drugi.

Ne vem, kako so se Americhani odlochili glede Slovenije, bojim se, da so spoznali, da she vedno sodimo na Balkan, Evropska unija pa se najbrzh res she ni odlochila o tem. In tukaj se strinjam z zadnjim stavkom Jurija v omenjenem chlanku: “Omogochimo ji odlochitev, ki bo nam v prid!” (Da se bo jasneje slishalo: “...ki bo v prid Sloveniji, ne pa komu drugemu!”)

Civilna druzhba Slovenije za mejo v Istri
Koordinator: prof. Frane Goljevshchek
Izola, 20.10 99