Revija SRP 35/36

Andrej Lutman

RAZCVETELO BESEDNO TELO

 

Ingram Hartinger: NEGORLJIV JEZIK
Prevedla Sandra Baumgartner
Opremil Stanislav Erman
Izdala Cankarjeva zalozhba, Ljubljana 1999

Zbirka pesmi Ingrama Hartingerja Negorljiv jezik je izbor iz njegovih treh zbirk: Osorno, to srce iz leta 1991, Amagansett iz leta 1994 in Ta roka tam iz leta 1997. Pesnik in psihoterapevt iz Celovca je svoje rojstvo zapisal v pesmi Drozgovo rojstvo, ki jo zachne (nav.): Sredi zime je bilo / Z dela so prishli / Domov in bili utrujeni / In bili povezani v / Zhivljenje / Ko je mati dobila hude bolechine /In se je odmajala ven / V prevelikih chevljih / V majhno bolnico / Da bi dala drozgu / Peti. Sonce je bilo v znamenju Kozoroga in v letu 1949, ki ga Ingram oznachi v isti pesmi z verzi (nav.): Shtiri leta po smrti / Pleskarja / Ko je pozdrav zvenel drugache.

Vsak del uvajajo nekajvrstichnice, ki so navedki in ki napno pomensko platno, na katerega niza svoje verze in skoznje pomene, ko jim sledi s svojo pesmijo. Mnogi so pomeni, ki jih skupaj s pesnikom zasledi bralstvo, mnoge so proste miselne navezave, ki se mahoma pojavljajo ob razbiranju verzov. Kljub temu obilju pa je skozi vse pesmi, ki so v izboru, speljana divja ihta neusmiljenega raziskovanja in zapisovanja jezika, ki je ena sama, vodilna in udvorljiva. Ta ihta je zhivljenjska gonja, ki pesnika sili v izrekanje, ki se pojavi, ko dozori. Kazhe se tudi kot tista mozhnost, ki jo Hartinger smelo uporablja, kjer lahko s to isto lastnostjo oziroma namembnostjo sebe ubesedujesh, predvsem tisto skrajno v izrekanju, zapisovanju. To je pach domena in domet pesmi. Skozi pestrost jezika se kazhe pravzaprav le en izrek: kje sem ali smo. Izbor in nachin zapisa Hartingerjeve pesmi tako dobita enotnost, ki nam kazhe jezik.

Tudi Hartinger kot pesnik kazhe svoj jezik svojim smelim smislom in svojemu jeziku. Vse, kar zapishe, postavlja pod velika narekovaja in she vechji vprashaj. Sochasno v izrekanju, pesnjenju in sprashevanju o izrechenem, spesnjenem, je lastnost, ki sestavlja gradnike Hartingerjeve pesmi. Gradniki so z verzi in s skladenjsko sestavo dorecheni in dodobesedeni vzorci, ki so nam vsem v zavesti ali kar predzavesti. To pomeni, da smo z njimi ves chas prek najrazlichnejshih obchil oblegani in s tem kar prevech ozaveshcheni o njih, saj postajajo nashi miselni vzorci, se pravi, da so vsiljeni. Na tej vsiljivosti dolochenih vzorcev, ki najvechkrat po nachinu ponavljanja prispe v nasho predzavest, gradi Hartinger svoj pesnishki svet, ki se sam o sebi nenehno sprashuje in se s tem samosprashevanjem dopolnjuje, izpopolnjuje in raste.

Teme pesmi so do filozofskih leg, religioznih zasnov in psiholoshkih izpeljav povsem pokroviteljske in jih sochasno le-te narekujejo, vzpostavljajo in obarvajo s pripadnostjo povsem dolochenemu prostoru in zdajshnjemu chasu. Pesmi so uchinkoviti oglasi za vzhivljanje v drugachnost in drugo, za uzhivanje v preuzhitku smisla.

Posebej velja omeniti pesnikovo navezanost tudi na slovensko pesnishtvo, saj so nekatere izbrane pesmi v zbirki v sozvochju z njegovimi predstavniki, kar deluje podobno kot nekajvrstichnice, ki uvajajo dele zbirke: svoje dogme o brezsmislu nesramno, kot se za pesnika spodobi, razstavlja opismenemu svetu. Ko je razvidno sodoben, je najmochnejshi.

V Chetrtem delu, ki je iz zbirke Ta roka tam, je pesnik svoj postopek zapisa stanja, ko pishe, in pesmi same razprl do te mere, da sredi verza kot opombo rine she en verz, she en pomen, she en izrek. Jezik razbrzdano jeziká.

Miselna shirina, ki jo Hartinger s svojimi pesmimi shiri in razshirja, in trdna nepremichnost glede zgoraj ali zdolaj sta glavni sestavini izdelkov, ki s svojimi nagovori silijo v isto shiritev in isto nepremichnost, kot jo sami zavzemajo s svojim nudenjem: zapisi stanja o in v lastni pesmi, ki jo morda pojesh res le she sebi. To pa nikakor ni razlog za tarnanje ali kaj podobnega. Je izkushnja kot vse druge in vredna tega, da se o njej zapoje.

Hartinger je izbral samosvoj nachin sledenja lastni pesmi, ki s svojim razcvetom pomenskosti skozi zdaj in tu nudi mnoge sledi in vznemirljiv vonj.