Revija SRP 33/34

Ivo Antich

 

VEDRINA SONCHNEGA MRKA

Mlada pesnica Tamara Vonta je svoj prvenec izdala pri zalozhbi Opus v Krshkem (1996) pod dokaj nenavadnim naslovom in v razmeroma skromni, a likovno nadvse uchinkoviti in vsebini ustrezni opremi Janeza Vidriha. Kakor pesmi (izbral in uredil jih je Silvester Mavsar) brez posebej izpostavljenih naslovov in dosledno zapisane le z malimi chrkami brez interpunkcije na prvi pogled delujejo kot nepretenciozne belezhke, tako tudi likovna oprema pazljivejshemu pristopu razkriva nedvomno zanimive sporochilne razsezhnosti.

Naslov, ki je vodilno znamenje v pristopu k vsakemu tekstu, je sestavljen iz treh besed: SONCHNI MRK GOSPOD. Pa ne gre le za nenavadnost, marvech najbrzh tudi za pitijsko skrivnostnost in usodnost vejice. Ker Tamara Vonta, kot recheno, pishe pesmi v prostem verzu brez interpunkcije, ima seveda tudi s tega povsem formalnega vidika utemeljeno "opravichilo" za odsotnost prichakovane vejice pred besedo GOSPOD, kolikor bi res shlo za nagovor. Odsotnost vejice, ki bi ustrezala obichajnemu vrstnemu redu besed, postavlja vse tri besede v isto ravnino in tako nakazuje naslovno sintagmo v smislu mozhne formalne in s tem tudi pomenske zamenljivosti : SONCHNI GOSPOD MRK/ MRK SONCHNI GOSPOD/ GOSPOD SONCHNI MRK itd. To pa zhe odpira vrata aluzivnosti in asociativnosti v smeri t.im. "besedne igrivosti", ki jo radikalno izrablja konkretizem. Avtorica prichujoche zbirke se zaenkrat ne spushcha povsem k tem "skrajnostim", ampak se jih le obchasno dotika, najbolj uchinkovito v nekaterih minimalistichnih, "haikujevskih" tekstih ("to niso pesmi/ to so besni zate", cit. str. 47). S temi drobnimi teksti pesnica prekinja shirshi, z nadrealistichno metaforichno drznostjo in zastrtostjo obarvani besedni tok, h kateremu delno nagiba, in ga tako po svoje disciplinira.

Gre za nedvomno solidno kultiviranost izraza, izvirajochega iz nujne predhodne bivanjske izkushnje chlovekove ranjenosti in ranljivosti, ki je neizbezhno pogojena tudi v spolnem (erotichnem) smislu. Resnici (svoje) zhenskosti se pesnica ne skusha "izmakniti", marvech izpostavi njeno "metafizichno" usojenost v biblijskem kontekstu ("peruti/ ki gledajo iz najinih reber/ kot da bi Bog ne izpulil enega/ da bi zrasla Ona"; cit. str. 48); ochitno gre za posebno pomenijivost, saj se izjemoma pojavita veliki zachetnici. To je "rojstvo Eve" , ki skozi vso zbirko, nihajoch med "elementarnimi" (seveda tekstualno precejenimi) zanosi in bolj racionalno-ironichnimi odmiki ("prebavljen kup vsakdanjosti", cit. str. 37; "ti bos/in jaz trapasta", cit. str. 65), raziskuje svojo vizijo zmeraj vznemirljivega chudezha zhivljenja kot zhrtvovanosti "cheshenj", ki jim ptichi "s pozhreshnimi kljuni/ trgajo nezhno notranjost/ da od sladke bolechine/ zajechi nezhno meso" (cit. str. 34).

V oranzhni naslovni platnici je izrezana kvadratna odprtina, skozi katero je vidno chrno sonce na rumenkastem polju, ki je chrno obrobljeno. Poleg opozicije v naslovu (svetlo-temno: sonce-mrk) gre tudi za mozhno asociacijo na tv ekran, kajti avtorica je usluzhbenka POP TV, ki je sponzorirala izid zbirke. Ta je v celoti natisnjena na rumenkasto, se pravi "sonchno" toniranem papirju. Vsebina je razdeljena na pet ciklov, ki so v kazalu, kjer so pesmi navedene po zachetnih verzih, oznacheni z rimskimi shtevilkami, v tekstovnem delu zbirke pa vanje uvajajo senchne vinjete, po velikosti ustrezne naslovnemu "ekranu" . Prva dva cikla sta obsezhnejsha (20 in 18 tekstov), ostali trije so krajshi (10, 7, 5) . Prvi cikel napoveduje kar sonce v naslovnem izrezu, gre pa za same drobne tekste, ki jih "dolocha" zachetni verz prvega "ime mi je pesek" (cit. str. 5) in izrazito protisonchna opozicija v konkretistichno uglasheni pesmi o chrnini ("chrnina/ chrna/ chrno/ chrn/ chrv", cit. str. 20), ki se v zadnjem verzu drugega teksta inventivno dopolnjuje s spolnim kontrapunktom glede na naslov zbirke ("sonchni mrk gospa", cit. str. 19). Na vinjeti pred drugim ciklom je "bozhje oko", kar bi bila aluzija na zachetek prve pesmi ("vcheraj sva se z bogom/ pogovarjala.. . " , cit. str. 27) in seveda na dejstvo, da se razmeroma daljshe pesmi tega cikla nasploh posvechajo eksistencialni tematiki v "metafizichni" perspektivi. Na vinjeti pred tretjim ciklom sta soochena moshki in zhenski profil kot napoved "obichajne" ljubezenske tematike, prevladujoche v tem razdelku v smislu zgoraj zhe citiranega "rojstva Eve" in njenega nagovarjanja "Adama". Falichna oblika, opremljena z znamenjem zhenskosti (krog s krizhcem), na vinjeti pred chetrtim ciklom napoveduje stopnjevanje ljubezenske tematike do seksualno drznejshih vrelishch ("kliche po tebi/ sposhtovani ostrorastezh/ navpichnezh", cit. str. 60; "to je mala votlina kamor gresh tochit najslastnejshi jaz", cit. str. 61; "poznam/ nabreklo chrto vhoda vase", cit. str. 62), in sicer tokrat v smislu bolj dramatichnega soochenja Samsona in Dalile, ki ga nakazuje prva pesem. Deklishka glava na vinjeti pred petim ciklom je evokacija otroshtva, kot ga opevajo teksti tega razdelka v smislu "rezultata" predhodnih ljubezenskih srechanj; pesnica omenja svojo hcherko, drobno deklico, malo vilo, pri tem pa ima pravljichnost otroshtva v zadnji pesmi trpkejshi zakljuchek.

Zadevna zbirka je nedvomno uspeshen literarni, oblikovni in zalozhnishki projekt. Avtorica je zmozhna avtentichnih poetichnih formulacij v sproshchenem, slikovitem in tenkochutno okretnem izrazu. Nadgraditev zachetnega obeta v smeri poglobljene artikulacije pesnishkega opusa pa seveda ni vech stvar zgolj "talenta", temvech bolj "usode".