Revija SRP 33/34

Gianni Anglisani

 

PREMIRJE
 
PREMIRJE
 
Od ran
z upanjem na vstajenje
ostajajo ustnice
rdeche
chrne
vandyckovo rjave
neapeljsko rumene
in
verzi napisani za delavne roke
za otroshke ochi
ki se utapljajo v kesanju
tudi po
lakoti napalmu in mitraljezih
V jadru zastavi
seveda veter tistih
ki so se rodili in se rodijo umiraje
da bi ostali tostran mita.
Zdaj pa
mavrichen trenutek
za na stezhaj odprto srce
dechka, ki sem ostal.
1. septembra 1998
 
 
NA RILKEJEVI STEZI*
 
Glava plavolaske.
Rdecha bluza.
Jeans.
V rokah knjiga pesmi.
Morje.
Mladost, ki takole prezhivi nedeljo,
je prihodnost, je upanje.
 

9. februarja 1997

*Sprehajalna pot po obmorskem grebenu iz Devina do Sesljana. (Op. prev.)
 
 
BREZ NASLOVA
 
Jadra mi v dusho
urezujejo morje.

 

GIULIANI
 
Danes se mi zdijo tvoje ochi malce utrujene,
ko da bi bilo v njih vech spominov kot morja.
Vendar so she vedno lepe,
polne sanjskih (ali spet sanjanih) pokrajin,
polne daljav
jadrnic
galebov...
 
Jutri bosh zame she vedno gotovost.
13. aprila 1997
 
*

 

USTAVI SE!
 
Pred petintridesetimi leti
- v Palmi de Mallorca –
si naredila gib, ki si ga pravkar ponovila:
shla si mi s prsti skozi lase
in tvoj smehljaj v mojem.
Zaradi te kretnje sem te vzljubil.
Zaradi nje te ljubim.
 
25. aprila 1997

 

 
MATERI, OCHETU
 
Vrnita se k meni od chasa do chasa.
Rotim vaju:
vrnita se k meni.
 
27. aprila 1997
*
 
 
STARA JE, kot veter
zhelja, da bi vaju prebudil,
medtem ko se mi smehljata v snu.
30. aprila 1998
*
 
 
DOVOLJ JE, da rechem brnistre,
zgubim se
v zmeshnjavi vsega tistega, kar sem izgubil.
 
(11/5 – 23/5 – 19/8/97) 24. januarja 1998
*
 
 
OZRETI se okoli sebe
in razumeti, da se moramo posloviti.
Vendar ni zhalostno,
che premagash strah,
kvechjemu te obide otozhnost
 
29. aprila 1997
 
***

 

MISLISH, da si kralj
in izgubish srce.
Mislish, da si hlapec
in osvojish smaragde.
Magneti in blodnjaki
so zhenske ochi.
 
27. aprila 1997

 

 
OSTANE nama radost,
da sva bila
neizmerno zhiva.
 
7. maja 1997

 

 
TVOJA STRAST
- tudi che si bela od prechute nochi -
je topaz.
Jaz pa bozhanstvo, ki pochiva.
Kmalu
bo srechni Angel vzniknil z morja.
Spet se bova smejala,
prebujena!
 
(25/4) 8.maja 1997

 

 
CHE DOMNEVNE
 
ljubezni
radosti
smrti
so si chloveshko podobne;
che otroci gostih megla
in otroci sonca
prepevajo skupaj,
potem sva z Rilkejem
od nekdaj prijatelja.
Kadence, ki se ponavljajo
- in blazhenosti razlichnih tegob -
ostajajo edini dolgi val.
(9/2 – 15/4) 7. maja 1997

 

Prevedla iz italijanshchine Jolka Milich

 

O AVTORJU

Italijanski pesnik, pripovednik, publicist in slikar Gianni Anglisani se je rodil leta 1937 v Aversi (v okolici Neaplja), zhivi pa zhe zelo dolgo let v Gradishchu (Gradisca d’Isonzo) v Julijski krajini. Diplomiral je v Neaplju na pravni fakulteti ondotne univerze, vendar je kaj kmalu opustil odvetnishki poklic in se zaposlil v drzhavni upravi. Obenem se je zachel intenzivno ukvarjati s slikarstvom in knjizhevnostjo. Leta 1956 je postavil svojo prvo samostojno razstavo (tej jih je sledilo neshteto!) in naslednje leto izdal svojo prvo zbirko chrtic. Ustanovil je in bil urednik revije Orsa Minore (Mali medved). Leta 1972 je izshla njegova prva zbirka pesmi Cronache (Kronike). Leta 1972 je svojo drugo zbirko pesmi naslovil Cabibo (narechni izraz je znana psovka za italijanskega juzhnjaka). Nato Cile ‘ 73 (Chile ‘ 73), 1973, leta 1982 pa roman Kayak, leta 1992 pesnishko zbirko Tirreniche (Tirenske) in leta 1998 zbirko pesmi Tregua (Premirje). Dve leti prej pa roman Pik. Pishe eseje, kritike, povesti v razlichne ital. revije in dnevnike.

Prevedene pesmi so iz zadnje zbirke Premirje, ki je izshla lani v Trstu pri zalozhniku Hammerle s predgovorom znanega ital. slovarnika, zgodovinarja in narechnega pesnika iz Ronk Silvia Dominija, ki ga vsaj delno poznamo tudi Slovenci, saj je leta 1993 izshla njegova trijezichna pesnishka zbirka Vistu de Verdo – Zeleno oblechen – Vestito di verde, kajpada v duhu kulturnega sodelovanja in mednarodnega zblizhevanja. Leta 1974 je italijanski Kulturni krozhek G. Salvemini iz Gorice pod vodstvom Anglisanija izdal trzhashkemu pesniku Alekseju Pregarcu dvojezichno zbirko Pesmi/Poesie in ji tudi napisal predgovor. Zanimivo je, da ga je Italijan knjizhno objavil, sorojaki - tako v zamejstvu kot v matichni domovini - pa so ga kar naprej in dokaj prezirno odklanjali, saj mu je Anglisani tiskal prvo knjigo in ochitno pripomogel, da so se odtlej Pregarcu domacha vrata zachela odpirati. (Prilozhnost za kratko premishljevanje na nash rachun!)

Svojo zbirko je Gianni Anglisani posvetil zheni Giuliani, sinu Stefanu “in vsem tistim, ki so mi blizu, pa cheprav iz brodolomnih daljav”.

(Prevajalka Jolka Milich)