Revija SRP 33/34

Gianni Anglisani

PREMIRJE

 

PREMIRJE

 

Od ran

z upanjem na vstajenje

ostajajo ustnice

rdeche

chrne

vandyckovo rjave

neapeljsko rumene

in

verzi napisani za delavne roke

za otroshke ochi

ki se utapljajo v kesanju

tudi po

lakoti napalmu in mitraljezih

V jadru zastavi

seveda veter tistih

ki so se rodili in se rodijo umiraje

da bi ostali tostran mita.

Zdaj pa

mavrichen trenutek

za na stezhaj odprto srce

dechka, ki sem ostal.

1. septembra 1998

 

 

NA RILKEJEVI STEZI*

 

Glava plavolaske.

Rdecha bluza.

Jeans.

V rokah knjiga pesmi.

Morje.

Mladost, ki takole prezhivi nedeljo,

je prihodnost, je upanje.

 

9. februarja 1997

*Sprehajalna pot po obmorskem grebenu iz Devina do Sesljana. (Op. prev.)

 

 

BREZ NASLOVA

 

Jadra mi v dusho

urezujejo morje.

 

GIULIANI

 

Danes se mi zdijo tvoje ochi malce utrujene,

ko da bi bilo v njih vech spominov kot morja.

Vendar so she vedno lepe,

polne sanjskih (ali spet sanjanih) pokrajin,

polne daljav

jadrnic

galebov...

 

Jutri bosh zame she vedno gotovost.

13. aprila 1997

 

*

 

USTAVI SE!

 

Pred petintridesetimi leti

- v Palmi de Mallorca –

si naredila gib, ki si ga pravkar ponovila:

shla si mi s prsti skozi lase

in tvoj smehljaj v mojem.

Zaradi te kretnje sem te vzljubil.

Zaradi nje te ljubim.

 

25. aprila 1997

 

 

MATERI, OCHETU

 

Vrnita se k meni od chasa do chasa.

Rotim vaju:

vrnita se k meni.

 

27. aprila 1997

*

 

 

STARA JE, kot veter

zhelja, da bi vaju prebudil,

medtem ko se mi smehljata v snu.

30. aprila 1998

*

 

 

DOVOLJ JE, da rechem brnistre,

zgubim se

v zmeshnjavi vsega tistega, kar sem izgubil.

 

(11/5 – 23/5 – 19/8/97) 24. januarja 1998

*

 

 

OZRETI se okoli sebe

in razumeti, da se moramo posloviti.

Vendar ni zhalostno,

che premagash strah,

kvechjemu te obide otozhnost

 

29. aprila 1997

 

***

 

MISLISH, da si kralj

in izgubish srce.

Mislish, da si hlapec

in osvojish smaragde.

Magneti in blodnjaki

so zhenske ochi.

 

27. aprila 1997

 

 

OSTANE nama radost,

da sva bila

neizmerno zhiva.

 

7. maja 1997

 

 

TVOJA STRAST

- tudi che si bela od prechute nochi -

je topaz.

Jaz pa bozhanstvo, ki pochiva.

Kmalu

bo srechni Angel vzniknil z morja.

Spet se bova smejala,

prebujena!

 

(25/4) 8.maja 1997

 

 

CHE DOMNEVNE

 

ljubezni

radosti

smrti

so si chloveshko podobne;

che otroci gostih megla

in otroci sonca

prepevajo skupaj,

potem sva z Rilkejem

od nekdaj prijatelja.

Kadence, ki se ponavljajo

- in blazhenosti razlichnih tegob -

ostajajo edini dolgi val.

(9/2 – 15/4) 7. maja 1997

 

Prevedla iz italijanshchine Jolka Milich

O AVTORJU

Italijanski pesnik, pripovednik, publicist in slikar Gianni Anglisani se je rodil leta 1937 v Aversi (v okolici Neaplja), zhivi pa zhe zelo dolgo let v Gradishchu (Gradisca d’Isonzo) v Julijski krajini. Diplomiral je v Neaplju na pravni fakulteti ondotne univerze, vendar je kaj kmalu opustil odvetnishki poklic in se zaposlil v drzhavni upravi. Obenem se je zachel intenzivno ukvarjati s slikarstvom in knjizhevnostjo. Leta 1956 je postavil svojo prvo samostojno razstavo (tej jih je sledilo neshteto!) in naslednje leto izdal svojo prvo zbirko chrtic. Ustanovil je in bil urednik revije Orsa Minore (Mali medved). Leta 1972 je izshla njegova prva zbirka pesmi Cronache (Kronike). Leta 1972 je svojo drugo zbirko pesmi naslovil Cabibo (narechni izraz je znana psovka za italijanskega juzhnjaka). Nato Cile ‘ 73 (Chile ‘ 73), 1973, leta 1982 pa roman Kayak, leta 1992 pesnishko zbirko Tirreniche (Tirenske) in leta 1998 zbirko pesmi Tregua (Premirje). Dve leti prej pa roman Pik. Pishe eseje, kritike, povesti v razlichne ital. revije in dnevnike.

Prevedene pesmi so iz zadnje zbirke Premirje, ki je izshla lani v Trstu pri zalozhniku Hammerle s predgovorom znanega ital. slovarnika, zgodovinarja in narechnega pesnika iz Ronk Silvia Dominija, ki ga vsaj delno poznamo tudi Slovenci, saj je leta 1993 izshla njegova trijezichna pesnishka zbirka Vistu de Verdo – Zeleno oblechen – Vestito di verde, kajpada v duhu kulturnega sodelovanja in mednarodnega zblizhevanja. Leta 1974 je italijanski Kulturni krozhek G. Salvemini iz Gorice pod vodstvom Anglisanija izdal trzhashkemu pesniku Alekseju Pregarcu dvojezichno zbirko Pesmi/Poesie in ji tudi napisal predgovor. Zanimivo je, da ga je Italijan knjizhno objavil, sorojaki - tako v zamejstvu kot v matichni domovini - pa so ga kar naprej in dokaj prezirno odklanjali, saj mu je Anglisani tiskal prvo knjigo in ochitno pripomogel, da so se odtlej Pregarcu domacha vrata zachela odpirati. (Prilozhnost za kratko premishljevanje na nash rachun!)

Svojo zbirko je Gianni Anglisani posvetil zheni Giuliani, sinu Stefanu “in vsem tistim, ki so mi blizu, pa cheprav iz brodolomnih daljav”.

(Prevajalka Jolka Milich)