Revija SRP 33/34

France Presheren

ZABAVLJIVI SONETJE

Al prav se pishe kaša ali kasha,

se shola novochrkarjov srdita

z ljudmi prepira starega kopita;

kdo njih pa pravo trdi, to se prasha.

 

Po pameti je taka sodba nasha:

ak je od kashe kaša boljga zhita,

in boljsh' obdelana, in bolj polita,

naj se ne pishe kasha, ampak kaša.

 

Ak pa po chrki bóljshi jed ne bode,

in závolj chrke ne trpi nich shkode,

obhaja taka misel nas Slovence:

 

de pravdajo se ti mozhje znabiti,

za kar so se nekdanji Abderiti

v slovechi pravdi od oslóve sence.

 

Ne bódmo shalobarde! Moskvichánov,

Gorenjci moji! knjige mi berimo,

in kar nam vshech bo, úzmat se uchimo

od bógmejov na meji Otomanov!

 

Iz kotov vseh od Skjaptrov do Shamanov

tak, kakor srake gnezda vkup nosímo

besede tuje, z njim' obogatímo

slovenski(h) novi jezik Ilirjánov.

 

Prekósili res bomo vse naróde,

narstarshi med jeziki jezik bóde,

ki se iz te chobodre bo naredil,

 

ker bomo tak govórili v Emoni,

ko zhlobodrali so tam v Babiloni,

ko bil jim Bog je govorico zmédil.

 

 

Apel podobo na ogled postavi,

ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,

zad skrit vsevprek poslusha, kaj zijalo

neumno, kaj umetni od nje pravi.

 

Pred njo s kopiti chévljarchek se ustavi;

ker ogleduje smôlec obuvalo,

jermenov méni, da ima premalo;

kar on ochita, koj Apel popravi.

 

Ko pride drugi dan spet mozh kopitni,

namést, da bi shel delj po svoji poti,

ker chevlji so pogodi, méch se loti;

 

zavrne ga obraznik imenitni,

in tebe z njim, kdor napchen si ochitar,

rekoch: Le chevlje sodi naj Kopitar.

 

______

Op. ur.: Problem chrkopisa: posodobljene bohorichice in sedanje "ilirshchine" tezhave.