Revija SRP 33/34

Andrej Lutman

 
ENAJSTVRSTICHNICE

 

PRICHAKOVANJE NAD
 
Na shtiri konce pozornosti razpeta opna
je predrtje gladine mavrice,
so plemenita ugodja pretikanj.
Posluh za barve prsti in stojeche vode
skoz oko med ochesoma v nabrekanje sokov.
Duh v lasti prsti.
Mene lezhajev.
Razkoshje korenin je plashch zemlje
chez mochvirja potratnih navad,
chez prehode dima v srcu ostrine;
kar glej chez zamahe prosojnih ochi.
 
NA ZRAKU IVJE
 
Drobci zvezd in chrepinje neba - sprelet
strele varuha z govorom:
krepko tezhishche silnic,
brezobzirno sesedanje,
tishina - in drzha razploda chasa
kar vsevprek sred tochenja pene,
da kolovrat mozhganov trzhe niti in zeva,
zeva vednost. Znanje o obratu.
Do kje je spust?
Shtafetne predaje dogovora globine
in dvig grmeche luchi par.
 
GORIVO TVOJEMU SMEHU
 
Z bibavico, kot srh nasajen
pozhig, nujen v lastni lepoti poguma;
popolna sestava gibkosti,
prezha kot mozhnost ovoja.
Zdaj teci skoz zrak - krakajoch mrak
in tezha raztezanja. Blaga vlaga polja.
Nasladno mesarjenje misli.
Kdo si? v diru bikovih nosnic.
Ena misel je samovzhig,
je ena posoda z globino vodnjaka,
ki v kelih svetlobe krvi prazni svoj tok.
 
VZHICHENJE KOT OKLEP
 
Pogledi zvotlenih ochi: ljubezen zenic,
razmik tezhishchnih osi znani,
da zlivanje brez prestanka v sotochje
je vrlina pomladnega ognja,
da je, ko hkrati ni - ne tu ne tam;
orji bes shkrbih ust zadaha!
Rodi se svet tesnih sap ochesa.
Zbeganost kot nosila za nachin stika,
ko je zgolj she pot navzgor,
ko kraljestvo se s plameni pari,
ko krona te odsotnost misli.
 
VRANEC NEURIJ VRENJA
 
razglas smeha
predmet blishcha vrline
glej! je blaznost v bozhanskem
premazu vznika luchi
ko se sanje kleshe v strel
prevevanja in shklobotanja
izbruh podob zadnjega
naklep izpolnitve
se dviga valujoch pogled zrnja
zdaj pleshi v rezilih bliskov
daj! dvigni se v krik kapljic
 
KORAKANJE ZA VRSTE
 
Svechenica v valovih gleda vase
si kot gospodar lastnega polja videza
razgrinja preproge zhgolenj, labode s shchitov;
pritiskanje iskrometnih vrshichkov vriskanj.
Ne zalezhe bohotenje posploshevanj
v ravnovesju, ki ga tvori
chas kot rajanje prostora pod prevleko zvezd.
Brez misli so podobe vtisi opne,
pretakanje sokov skoz skrivnost meja;
kot zob zharech iz dna vulkana butne: si
veder spev duha.