Revija SRP 31/32

Lev Detela

ZNAMENJA CERKVENE KRIZE

 

V Waidhofnu ob Ybbsu v Nizhji Avstriji leta 1952 rojena Evelyn Schlag je literarno javnost nagovorila s pesnishkimi zbirkami, novelami in eseji, uveljavlja pa se tudi kot literarna prevajalka iz angleshchine v nemshchino. V Avstriji in Nemchiji je prejela vech literarnih nagrad. Zdaj je pri salzburshki zalozhbi Residenz Verlag objavila zanimiv roman s pomenljivim naslovom Die gottliche Ordnung der Begierden (Bozhji red pozhelenj). Knjiga obsega 188 strani in stane 278 avstrijskih shilingov.

Tematika je za Avstrijo, kjer se uradna katolishka cerkev nahaja v precejshnji krizi, she posebej aktualna in zanimiva: katolishki duhovnik Ulrich Brenneisen izpoveduje svojo pozno ljubezen do Cordule. Lastno petdesetletnico je namrech she obhajal v praznini in duhovni stiski. Izgubil je vero in zazdelo se mu je, da se bo potopil.

Cordula je velika eksistencialna sprememba v Ulrichovem zhivljenju. Ko lezhi zaradi mozhganske krvavitve v bolnishnici, sedi " odpadli duhovnik" v dunajskem stanovanju svojega prijatelja in zheli razchistiti svoje probleme. Njegova ljubezen do zhenske je tako rekoch brezpogojna. Pojavi se kot nujni primer in odlochilna izkushnja celotnega zhivljenja, zato je navezana na njegovo konkretno zaznavanje bozhjega in krshchanskega v svetu in v zhivljenju.

V ospredju je gorecha ljubezen med moshkim in zhensko - in ne retorichna ljubezen iz pridig. Na to pisateljica opozarja na poseben nachin. Ime glavnega junaka Ulricha Brenneisena je izbrala s posebnim namenom, saj ta " gori" (nemshko brennt) za svojo izvoljenko. V tej ljubezni se individualizira protagonistova religioznost. Zazdi se mu, da se mu je z ljubljeno zhensko " odprlo nebo" in je dozhivel " nekaj nezaslishanega" .

Evelin Schlag sodi k intelektualnemu tipu pisateljic. Vendar je literarno javnost znala vedno znova nagovoriti tudi s subtilno erotichno prozo in poezijo. Zato zna k delikatni problematiki pristopiti analitichno in na psiholoshko preprichljiv nachin. Kot nachitana avtorica ponuja bralcu namige in rebuse iz priznane literature. Ulrich je lahko ironichno uporabljeni sindrom (in verjetno ne sinonim) iz Musilovega romana Mozh brez posebnosti, Cordulo pa si je morda izposodila iz knjizhnega dela Cordula ali nujni primer mednarodno znanega tradicionalistichnega teologa Hansa Ursa von Balthasarja, v katerem ta protestira zaradi razpolovichenja misterija (skrivnost vere) in se hkrati zavzema za krshchanstvo, ki mu gre za vse in za celoto.

Zanimivo je, da se prichujochi roman, ki se je porodil ob izgubi cerkvenega razlagalskega monopola krshchanskih tradicij, vendarle giblje na obmochju, ki se she vedno dotika vere in dedishchine svetovnega katolishtva. Blizu je novejshi tradiciji kritichnega romana z versko problematiko in analizami greshnega zhivljenja, kot so ga znali kljub kompliciranosti snovi mojstrsko napisati Graham Greene, Evelyn Waugh in nekateri drugi. Avstrijska pisateljica katolishtva ne denuncira niti takrat, ko opisuje Ulrichovo homoerotichno dozhivetje s shtudijskim kolegom iz semenishcha Johannesom na romanju v Marijino Celje (Mariazell). Nasprotno: Evelyn Schlag chrpa iz bogate zakladnice katolishtva in njegovih obljub, spodbud, zapovedi in prepovedi. Zato je po mnenju kritike roman Bozhji red pozhelenj (kar naj bi bilo po pisateljichinem mnenju del bozhjega nachrta) napisan subtilno in preprichljivo, kljub nekoliko senzacionalistichni tematiki ob krizi v katolishki cerkvi.