Revija SRP 31/32

Lev Detela

 

KÜRSCHNERJEV LITERARNI KOLEDAR

Po desetih letih: nova izdaja Kürschnerjevega literarnega koledarja -
s slovenskimi avtorji, ki pishejo v nemshchini
 

Ime zavaja. Kürschnerjev literarni koledar (Kürschners Literatur - Kalender, K.G. Saur Verlag, München/Leipzig), ki izhaja zhe 120 let, je pravzaprav leksikon aktualne nemshke knjizhevnosti. Kot koledar zamishljena knjizhica bratov Hart iz leta 1879 se je v urednishtvu prizadevnega Josepha Kürschnerja v naslednjih desetletjih razvila v chim bolj natanchen seznam v nemshchini pishochih zhivih beletristichnih avtoric in avtorjev na nemshkem jezikovnem prostoru in po svetu. Enainshestdeset izdaj nemshkega literarnega koledarja (ta v zadnjih desetletjih izhaja le obchasno) zrcali nemshko kulturnopolitichno zgodovino. Samo v nacionalsocialistichnem obdobju 1934-1943 urednishtvo ni moglo objaviti nevtralne in hkrati objektivne dokumentacije literarnega dogajanja, saj je moralo izlochiti vse avtorje, ki niso bili chlani rezhimske pisateljske zveze Reichsschrifttumskammer. V najnovejshem Kürschnerjevem literarnem koledarju 1998, ki je nedavno izshel z letnico natisa 1999, je zabelezheno celó delo shestih oziroma sedmih slovenskih avtoric in avtorjev, ki pishejo tudi v nemshchini, in shtevilnih literarnih prevajalcev slovenske knjizhevnosti v nemshchino. Publikacija v dveh knjigah stane 598 DEM.

Kürschnerjevo podjetje iz druge polovice prejshnjega stoletja je predvsem hotelo biti dokumentacija celotnega nemshkega literarnega zhivljenja v obdobju enega leta z biografskimi in bibliografskimi podatki zhivechih pisateljev in z nekrologi v tem letu umrlih. Kürschner se je zgledoval po podobnem biografskem prirochniku, ki je pod naslovom Who’s who izshel leta 1849 v Londonu prvich v angleshchini. Vendar je nemshki pobudnik hotel vech. S svojo znanstveno natanchnostjo je zhelel preprechiti privatistichno poljubnost, ki se je marsikdaj izrodila v podobne " reprezentativne knjige" s chlanki, ki si jih plachajo avtorji kar sami. Pri izdajah se je opiral na dokumentirano gradivo zasebnih zalozhb, kritikov, literarnih zgodovinarjev in podatke, ki so mu jih poslali avtorji, urednishko oblikoval, ne da bi pri tem selektiral ali vrednotil v smislu ideoloshkih, estetskih ali k dolocheni skupinski pripadnosti navezanih socioloshkih kriterijev. Po shestih letih izhajanja je Kürschnerjev prirochnik leta 1883 zabelezhil 2541 avtorjev, predzadnja izdaja iz leta 1988 (v zadnjem chasu izhaja Kürschnerjev koledar le she obchasno) pa okrog 11.000 pisateljev, kar 2000 vech kot izdaja iz leta 1984. V najnovejshi izdaji, ki obsega kar dve v rdeche platno vezani knjigi in shteje 1698 strani, se je pojavilo 4000 novih imen, mnogi pa so po predzadnji izdaji tudi umrli, kar je zabelezheno v nekrologu. Med temi je v nemshchini pishochi Slovenec Igor Shentjurc (+28.1.1996).

Najnovejsha izdaja ima posebno tezho. V zadnjem desetletnem obdobju je prishlo do daljnosezhnih sprememb, med temi predvsem do nemshke zdruzhitve in propada Nemshke demokratichne republike in komunizma. Novi urednik Andreas Klimt je moral uposhtevati shtevilne spremembe ne le pisateljskih naslovov, temvech tudi imen ulic in krajev. Prirochnik je poleg tega nashel streho pri novi zalozhbi K.G. Saur v Münchnu in Leipzigu, ker prejshnja, Walter de Gruyter v Berlinu (tudi zalozhba znane in v Jugoslaviji svoje dni kritizirane Slodnjakove nemshke zgodovine slovenskega slovstva iz leta 1958), ni hotela tvegati nadaljnjih izdaj. Ni chudno, da so zaradi desetletnega premora pri posameznih rubrikah (bio-bibliografije, nekrologi, koledar obletnic, seznam zalozhb, literarnih agencij, radijskih postaj, literarnih revij, literarnih feljtonov pri chasopisih, literarnih nagrad, avtorskih zdruzhenj itd.) dolochene pomanjkljivosti, ki jih bo treba v naslednji izdaji popraviti. Med zalozhbami, ki izdajajo knjige tudi v nemshchini, je na primer omenjena celovshka Mohorjeva, ne pa Wieser in Drava (zadnja le posredno kot izdajateljica del Janija Oswalda).

V samostojnih chlankih je v Kürschnerjevem koledarju dokumentirano tudi literarno delo slovenskih " plurilingualnih" avtorjev, kot je zlasti v Avstriji razshirjeno slovensko dvojezichnost oznachil v nemshki publikaciji Profili novejshe slovenske knjizhevnosti na Koroshkem celovshki literarni zgodovinar Johann Strutz. Po abecednem redu so poleg avtorja tega zapisa (v koledarju ima 84 vrstic) uposhtevani she: Milena Merlak Detela (23 vrstic), Janko Ferk (54 vrstic), Fabjan Hafner (12 vrstic), Janko Messner (26 vrstic) in Jani Oswald (4 vrstice). Sem bi lahko prishteli v Celovcu zhivechega nemshkega avtorja in prevajalca slovenske knjizhevnosti v nemshchino Petra Kerscheja (36 vrstic), ki je oznachen tudi kot sodelavec revij Dialogi in Mladje. Med drugim je omenjen kot prevajalec tekstov Tomazha Shalamuna in slovenskih koroshkih avtorjev (npr. Milka Hartman, Erik Prunch, Valentin Polanshek, Andrej Kokot). Florjan Lipush in Gustav Janush v tem sklopu nista uposhtevana, ker ne pisheta v nemshchini.

Med literarnimi prevajalci iz slovenshchine v nemshchino so omenjeni Barbara Antkowiak, Lev Detela, Milena Merlak Detela, Werner Engel, Janko Ferk, Jürgen Hachmann, Fabjan Hafner, Peter Handke, Alois Hergouth, Manfred Jähnichen, Peter Kersche, Erwin Köstler, Andrej Kokot, Hans-Joachim Lanksch, Marie Luise Maurer, Janko Messner, Heinrich Pfandl, Astrid Philippsen in Hans Thurn. Delo nekaterih prevajalcev je poleg tega natanchneje dokumentirano v posebnem dodatku. Tam na primer izvemo, da je W. Engel iz Nürnberga prevajalec Ivana Tavcharja (Visoshka kronika), E. Köstler z Dunaja Ivana Cankarja, A. Kokot iz Celovca Nezhe Mauer in Astrid Philippsen iz Berlina Draga Jancharja. Huda vrzel je, da niso uposhtevani she nekateri drugi kljuchni prevajalci, na primer Klaus Detlef Olof ali Peter Scherber, ki je med drugim prevedel v nemshchino roman Borisa Pahorja Spopad s pomladjo. Manjkajo tudi imena v Sloveniji zhivechih prevajalcev. Za uposhtevanje teh bi moralo poskrbeti tudi Drushtvo slovenskih literarnih prevajalcev v Ljubljani. Med dodatnimi rubrikami Kürschnerjevega koledarja naj omenim Geografski pregled z imeni krajev v Nemchiji in po svetu, kjer zhive obravnavani avtorji. Leta 1981 se she zadnjich pojavi Ljubljana (omenjen je dramaturg Emil Smasek kot prevajalec Frana Milichinskega). Ena od rubrik se imenuje Koledar obletnic. Tu se lahko pouchimo, da bo koroshki avtor Janko Messner 13. decembra 2001 obhajal visok jubilej, osemdesetletnico rojstva v Dobu pri Pliberku.