Revija SRP 31/32

Franko Bushiæ

 

ODA BABALON

 

ODA BABALON
 
Ti,
ki sesash testise,
nato zhile, nato mozhgane,
izkrivljena radost,
najhujsha skushnjava,
ti mrachna boginja:
jezdila si na glavi okrutne kache.
O neskonchnost,
praznina,
chrna luknja, mrachni kot,
vrocha si in spolzka vsa:
jezdila si na glavi okrutne kache.
 
***
 
She vina ti nisem ponudil,
a kaj je vino
v primeri belim eliksirjem,
tvoje ustnice zanj trepetajo:
jezdila si na glavi okrutne kache.
Ti bistvo nichesar,
darilo brez vrednosti,
razsipnica esence radosti:
jezdila si na glavi okrutne kache.
 
***
 
Divjanje, razpadanje, raztapljanje,
tekocha pohota, vlaga zraka,
znoj, kri, sperma,
popolno prepushchanje razuzdanosti ...
Vonj zhvepla in blaznost vrhunca,
pok prenapihnjenega ega,
netopirji in nekaj metuljev,
v tvojih laseh - in tvoji voljnosti.
 
***
 
O, vonj ti opojni,
bel mak razcveteli,
sativa cannabis,
raztopina lavdanuma:
jezdila si na glavi okrutne kache.
Sijale so ochi razvrata,
iskre njihove - nebeshke zvezde,
lahke kakor pelod,
mochne kakor sonce:
jezdila si na glavi okrutne kache.
 
***
 
Zveri kraljica,
Babalon, razvratnica,
pijana kurba, sla:
jezdila si na glavi okrutne kache.
Mech, ki kastrira,
vzrok masturbacij,
od tvojih orgazmov nastajajo potresi,
privid, prikazen, senca:
jezdila si na glavi okrutne kache.
 
***
 
Krichala si,
zadovoljila strast,
mahala z lasmi, krvavimi kot ogenj,
charovnica - svetnica, princesa:
jezdila si na glavi okrutne kache.
Na ustnah se ti penil je shkrlat - kri kachja,
obljuba je izpolnjena - univerzum se rushi,
z izkazovanjem zhenskosti
dosegla si kamen modrosti.
Jezdila si na glavi okrutne kache,
a... kachi je odmirala vsaka kreativnost.
 
 
POSLEDNJI SPOMIN NA NEZVESTO DEKLICO
 
bil je januar
in bilo je pozno
sneg je prekril
okenske shipe
svetilke so svetlikale se
skozi meglo
 
shel sem k njej
kot vsak vecher
z dvema - tremi aperitivi v riti
namesto afrodiziaka
 
ni je bilo
 
niti kljucha ni bilo
pod predprazhnikom
 
in nekakshne velike stopinje
v snegu
pred vrati
in ob njih
neznatne
manjshe
zhenske
s petkami
 
mesec mi je rekel
naj se smejim
ker so pozimi moje emocije
najbolj intenzivne
in inspiracija okrepljena
z ljubko melanholijo
 
smejal sem se mesecu
skupaj z merkurjem
ki me je shchitil to noch
in skupaj s chrnino saturna
mojega ocheta
ki je v meni vseprisoten
 
sedel sem pred njenimi vrati
in sneg mi belil je lase
pel sem si blues
dokler ni prishla
v plashchu
z razmazano shminko
dishech po premochnem parfumu
pomeshanem z vonjem znoja
 
tiho sva vstopila
brez velikih besed
tako kot ponavadi
pripravila mi je martini
in rekla naj se razkomodim
v naslanjachu
dokler se ne stushira
 
listal sem njeno
prejshnjetedensko revijo
saturn je bil
she vedno z mano
le da malo bolj izrazit
temnejshi kot navadno
 
temnejshi kot navadno
temnejshi kot navadno
temnejshi kot navadno
 
chez nekaj ur
sem stopil iz njenega stanovanja
s poslednjim spominom
na nezvesto deklico
 
to je bila fotografija
njenega nagega telesa
posneta a tergo
na nekem naslanjachu
 
fotografija je bila
s krvjo poshkropljena
po fotografiji je
padal sneg
 
 
ZHARCHISH KOT POCENI VLACHUGA
 
Energetsko zharchish kot poceni kurba,
taka, najnizhja na lestvici,
taka, ki z usti umiva falusom glave
za en shmrk horsa v mestnem parku, in
ki se zaradi vsakrshnih, najmanjshih interesov
prepushcha naletom spolovila
moshkih, ki se ji gabijo.
Mizerno!
 
Mislish, da sem jaz tisti Idiot,
ki ti bo placheval kremenatle,
tvoj stalni kupec, tvoj glupi princ?
 
To pelje v frigidnost, vesh,
ta vechletni fuk,
v katerem nisi uzhivala niti
chutila nikakrshne strasti ...
in nikar se ne opravichuj,
ne sklicuj se na nabiranje mistichnih izkushenj,
na bajke o tantri;
ne zaslepljuj se:
ti si le poceni kurba,
katere energetskega zharchenja ne prebavim,
prostakinja, ki unichuje she mojo lastno strast.
 
Komu je potrebna ostarela, frigidna
pocestnica, ki ishche zadnje zatochishche,
prostitutka hladnih vibracij in
megalomansko-prichakujochih ochi;
kdo se she zheni s poceni vlachugami?
 
 
Iz hrvashchine prevedla Namita Jurach