Revija SRP 31/32

Dokument 2

 

IZ STATUTA ZAVODA REVIJA SRP LJUBLJANA

3. Urednishki odbor (oz. programski odbor)

 

17. chlen

Urednishki odbor Revije SRP oz. programski odbor (v nadaljnjem besedilu urednishtvo) so sodelavci Revije SRP - avtorji prispevkov, ki se pogosteje pojavljajo s svojimi prispevki v reviji in drugi strokovni sodelavci (sooblikovalci) revije. Aktivnejshi avtorji so lahko uredniki podrochja. Najaktivnejshi sodelavec revije je glavni oziroma odgovorni urednik Revije SRP. Odgovornega urednika in urednike podrochij imenuje svet Revije SRP v soglasju z izdajateljem in urednishtvom revije (izvoljen je z vechino glasov v svetu po predhodnem soglasju vechine vseh chlanov v urednishtvu).

Mandat chlanov urednishtva Revije SRP ni omejen. Chlanstvo v urednishtvu lahko preneha samo z neaktivnostjo avtorjev oz. sodelavcev. Shtevilo chlanov urednishtva dolocha nachin dela oz. sodelovanja sodelavcev v urednishtvu. Shtevilo chlanov urednishtva torej ni omejeno (dosedanje optimalno urednishtvo ima deset do najvech petnajst chlanov).

Naloge odgovornega urednika lahko v skladu s tem, 18. in 19. chlenom statuta opravlja tudi direktor zavoda Revija SRP.

 

18. chlen
Urednishtvo Revije SRP:
 
- obravnava vprashanja s podrochja vsebinskega oz. strokovnega dela Revije SRP,
- predlaga direktorju in svetu Revije SRP vsebino odlochitev pri obravnavanju strokovnih vprashanj, ki se nanashajo na delo Revije SRP,
- predlaga direktorju in svetu Revije SRP orientacije in pobude za razvoj Revije SRP.

Direktor in svet Revije SRP sta dolzhna seznanjati urednishtvo z vsemi svojimi odlochitvami in dokumenti, ki jih le-to potrebuje za opravljanje svojih pristojnosti, dolochenih s prejshnjim odstavkom.

 

19. chlen
Urednishtvo Revije SRP:
 
- ni organ (administrativnega) odlochanja, pach pa je ustvarjalec oz. oblikovalec temeljnih vprashanj oz. prizadevanj kulturnoumetnishkega ustvarjanja revije (in v njenih posebnih publikacijah):
spoznavno vsebinskih
umetnishko estetskih
vrednotno etichnih orientacij
- ustvarja (poustvarja in soustvarja) prispevke Revije SRP
- sooblikuje vsakokratno tematsko vsebino (poudarek) shtevilke revije
- pridobiva nove sodelavce Revije SRP
- reshuje morebitne vsebinske oz. ustvarjalne probleme nastajajochih shtevilk revije.

Sprejemanje konkretnih prispevkov v tekocho ali naslednjo shtev. revije je soglasno, le v primeru nesoglasja sprejema prispevke v objavo z vechino glasov chlanov urednishtva.

Urednishtvo deluje po principu spontanitete sodelovanja svobodnih ustvarjalcev. Spontano se tvori in obnavlja. Svoboda avtorjevega izrazhanja (svoboda misli in pisanja) je temeljna pravica neodvisnih avtorjev. Neodvisnost od centrov mochi, posebej politichnih strank, je posebej poudarjena in varovana dobrina Revije SRP, njenega urednishtva in sodelavcev revije.

Urednishtvo sprejema mnenja, predloge in pobude glede urejanja revije soglasno ali vsaj z vechino glasov vseh chlanov. V primeru, ko ima posamezen chlan drugachno mnenje, ga mora urednishtvo predlozhiti k sprejetemu stalishchu in ga posredovati naslovniku kot njegov sestavni del.

Organa odlochanja zavoda Revija SRP: (svet Revije SRP in direktor zavoda) sta v odnosu do urednishtva administrativna organa, ki urednishtvu omogochata institucionalno legitimno (oz. zakonito) delovanje temeljne revijalne dejavnosti Revije SRP, zavoda za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti. (Posebej dejavnosti revije in njenih publikacij).

______
Op.ur.: Ureditev statusa Revije SRP je torej vendarle zopet poskus neke vrste sprave z drzhavo, njeno institucionalno kulturo, ni pa znak nashe omahljivosti ali kapitulacije. Bistveno je: Nadaljevanje nashega revialnega prizadevanja ostaja svojsko prizadevanje za svobodno izrazhanje misli. Dejavna uporaba (konzumiranje) pravice: “Svoboda misli in pisanja”! Nasha nadaljnja vrednotna orientacija, nasha svojskost in nash odnos do institucij ostajajo taki, kot so bili, in to je kar se dá jedrnato priobcheno na naslednjih (zadnjih dveh) straneh revije.

Konkretna institucionalizacije je po nashem mnenju minimalna mogocha ali nujna za she legalno delovanje revije. Ima pa kot vsaka seveda tudi svoje prednosti. Posebej zhelimo izpostaviti nashe prizadevanje, da Revijo SRP in njene publikacije (kot je Pogum Revije SRP) prej ko slej posredujemo prek ARNESA slovenski kulturni in strokovni javnosti, t.j. prek interneta za slovensko podrochje. (Vloga je na ARNES-u od 28. januarja 1999.) Naj navedem zadnji odstavek nashe vloge:

Prichakujemo, da boste na ARNES-u ocenili projekt Revije SRP kot smiselno in utemeljeno prizadevanje za demokratizacijo medijev v Sloveniji, kot projekt, ki ga je vredno podpreti in mu s pomochjo vkljuchitve na internet za slovensko podrochje bistveno pomagali do njegove publike in komuniciranja z njo na nachin, ki ga tehnologija omogocha. Prosimo za pospesheno reshitev vloge oz. chimprejshnji odgovor ali morebitni zahtevek za dodatno utemeljitev vloge.

Sodelavcem Revije SRP, sedanjim in prihodnjim (smo odprta revija!) bo tako mozhnost medsebojne komunikacije bistveno olajshana, zhe pri nastajanju in urejanju revije. Posebej je to mogoche pri resnichno javni in neodvisni reviji, kot je Revija SRP, taki, ki pred javnostjo nima kaj skrivati. Klasichni nachin dopisnega sodelovanja pa bo vseeno she ostal. Najprej zato, ker ne zhelimo izkljuchiti sodelavcev, ki ne slede dragemu, zanje nedosegljivemu razvoju komunikacijske tehnologije, in seveda tudi zaradi zavarovanja nashe neodvisnosti. Nova tehnologija nam je dobrodoshla, ko nam lahko pomaga, spontanitete sodelovanja pa naj ne krni noben tehnoloshki modernizem in noben redukcionizem.

 

P.s.:

No, tu se je zadeva zhe spet zataknila. Po treh mesecih chakanja na reshitev proshnje za pospesheno reshitev vloge oz. chimprejshnji odgovor ali morebitni zahtevek za dodatno utemeljitev vloge, smo bili gladko izlocheni iz " kroga" - sistema. Nesoglasje MZT za prikljuchitev Revije SRP na omrezhje interneta ARNES nam pomeni prav to.

Nashe zaupanje v " odprto druzhbo" se praviloma pokazhe kot naivno, posebej ko imamo opravka z drzhavnimi institucijami, njihovimi mehanizmi selekcije v sistemu. Dokument zavrnitve se nam zdi tako indikativen, da ga bomo objavili. To je she en kazalnik, kako je s svobodo misli in pisanja pri nas na Kranjskem. Che imash dovolj denarja, ta seveda ni vprashljiva, a kaj, ko se svoboda na eni in bogastvo in moch na drugi strani praviloma izkljuchujejo.