Revija SRP 3/4

Igor Prah

MALI ZAPIS

(Iz dnevnishkih zapisov - 10. okt. 1992)

 

Teh nekaj besed sem hotel spregovoriti na zadnjem sestanku nashega urednishtva, 6. oktobra 1992.

Temu sem se odrekel, ker ne mislim imeti estetske pogovore s samim seboj, nikakor pa se ne mislim odrechi razmishljanju, zato te vrstice namenjam tistim, ki jih samozadostnost ali otopelost ni povsem izchrpala.

Ad informandum: nisem ne ocenjevalec, to izkljuchuje moje delo, kaj shele kritik, sem chlovek, ki ishche lepo v nelepem, saj slabo v dobrem odkrije zhe vsak idiot ali polizobrazhenec.

Z drugo besedo; ko je blef talent in postane vrednostna kategorija, kreativnost pa herezija, je chas za umetnost analitichnega razmishljanja in iskanje lepega.

Ta moj vademekum je usmerjen k trem oddajam nashega urednishtva. Rad bi opomnil na morda zhe pozabljene ali celo prezrte oddaje:

KRIZH - KRAZH, september '92,
ONA - ON, september '92, oktober '92,
SHIRLEY BASSEY, iz ciklusa GLASBA, SHOW IN CIRKUS, september '92.

Kdaj drugich pa o tipologiji oddaj, ki jih v tem kratkem zapisu ne omenjam, pa vendar ne sodijo, da bi bile kar tako zabrisane in izbrisane iz spomina.

 

 

KRIZH - KRAZH, september '92

monotematska oddaja ob 100-letnici slovenskega gledalishcha

Ali je ta jubilej, 100-letnica hishe slovenskega gledalishcha, morda zachetek evropeizacije nashega gledalishcha, ali celo rojstvo modernega slovenskega gledalishcha, to ni tema zapisa in za berochega ne tako zelo pomembno.

Pomemben in razveseljiv pa je televizijski izdelek ob tem jubileju z znanim naslovom KRIZH - KRAZH.

Oddaja je jasno zachrtana, grajena chvrsto, paralelno: prva vzporednica je chas jubileja, historichno videnje, druga pa odkriva charne trenutke ob nastajanju novitete, nove slovenske opere, Golobove KRPANOVE KOBILE. To posrecheno prepletanje nam s pomochjo monotematskih gesel daje zgledno vedenje o zgodovini nashega gledalishcha in spoznanja o umetnosti ustvarjanja.

Tu je primadona, Olga Gracelj, razumljivo, prva predstavljena. No, prav ta predstavitev, njeno popotovanje od gledalishcha do televizije, je realizacijsko shibkejshi del oddaje. Nedomiselno. Omenjena pot nudi izredne vizualne atrakcije.

Sharmantna gostiteljica odmerjeno in hkrati igrivo predstavi ustvarjalce nove opere, libretista E. Fritza, kostumografko A. Bartlovo, komponista J. Goloba in rezhiserja V. Moderndorferja.

Tu je she skriti gost, kdo drug kot L. Koroshec.

Navidezen odmik iz opere v svet gledalishcha, prizor iz MARTINA KRPANA D. Jovanoviĉa, le she zaokrozhi res domishljeno scenaristichno zasnovo. Radozhiva gostiteljica pa v scenografiji, ki nakazuje misterij opere, sveto gledalishche, hudomushno in neizrekljivo shepeta, tako se zdi, iskrivo misel velikega Branka Gavelle: "... Pa kaj je opera... To, to ti je... Tenor oĉe da jebe sopran, a bariton ne da..."

Lep zapis slovenske televizije ob 100-letnici nashega gledalishcha.

 

 

ONA - ON, 5. september in 3. oktober.

Stara, dobra oddaja v novi obleki, ki zaradi nedosledne izpeljave perspektivnega soumeshchanja povzrocha realizacijske zadrege.

Ne zanima me kaj pisarijo nepoteshene guvernante in prav takshni dedci, v spominu sta mi zadnji dve oddaji in nekaj besed o le-teh.

Oddaja ONA - ON je grajena v dveh delih. V prvem delu so ob nenavadnem predmetu eksponirani tekmovalci ob asistenci znanih oseb, ne osebnosti, prosim, te so povsem druga kategorija.

V drugem delu je situacija spretno obrnjena, eksponirane so znane osebe in njihove bolj ali manj gibalne spretnosti.

Oddaja je gledljiva in upam si trditi, da ima shirok krog gledalcev. Motijo pa zdrizaste ekspozicije, samopredstavitve, vchasih tudi predstavitve tekmovalcev.

ONA: "... Doma imam dva otroka, mozha in otrochichka, fantka, ki bo letos upihnil chetrto svechko..."

ON - sanja o tashchi, tashchici in hishki, hishici, tako da chlovek pomisli, ali ima morda mozhakar razmerje s tashchico in ne zhenkico, morda celo s hishico...

Takshne in podobne sladkosti niso kdove kako vshechne pa tudi ne chisto verjetne. Mislim, da v ta tip oddaje sodi kakshna trshata, shtirioglata beseda ali misel, tako kot tista, ki jo je izstrelila mogochna Icha: "Bolje dobro lochen, kot slabo porochen."

Oddaja vibrira z znanimi osebami. Kar presenetljiva je bila razlika med septembrsko in oktobrsko oddajo. V septembrski sta bila znani osebi uveljavljena shportna novinarja, Miran Aleshich in Igor Bergant, v oktobrski pa mogochni dami, Sherbi in Icha.

V septembrski oddaji presenecha skromno besedishche dveh govorechih mozh, nasprotno pa sta me mogochni gospodichni prijetno presenetili in razveselili, zlasti Sherbi, ki je s svojo znano Agropopovsko koreografijo vedno hudo, hudo na robu.

Bolje za oddajo bi bilo, vech znanih osebnosti in manj znanih oseb.

Za konec pa she SHIRLEY BASSEY iz ciklusa GLASBA, SHOW IN CIRKUS. Da je SHIRLEY BASSEY dama, osebnost in umetnica vemo vsi - bleshchecha zvezda. In prav takshna je realizacija te oddaje, bleshchecha: dovrshena v kompoziciji posnetkov, kadrirana izjemno, brez velikih scenskih domislic in svetlobnih atrakcij.

Vse je posvecheno veliki dami - tudi orkester... Med izrazitimi instrumentalnimi pasusi, in teh ni bilo malo, ga le slutimo v temi, le ona je, gibljiva v gibljivem.

Vsem nam v premislek.