Revija SRP 3/4

Ante Novak

 

UTEMELJITEV PREDLOGA ZA UKINITEV RTV NAROCHNINE IN
UVEDBO PRISPEVKA ZA RTV (IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV)

Raziskava predsednika Skupshchine RTVL iz leta 1978 (Prvi predlog)

 

I. Narochnina

 

1 Upravichenost narochnine

Narochnina za radijske in televizijske sprejemnike kot oblika pridobivanja sredstev za RTV dejavnost je nedvoumno upravichena v fazi osnovnega procesa radiofikacije, ko je shtevilo instaliranih sprejemnikov relativno majhno, ko torej imetniki RA in TV sprejemnikov predstavljajo manjshino, za katero druzhba ne bi mogla kriti vse stroshke razvoja in programa RTV brez njihovega prispevka. Znachilno za to obdobje razvoja radiofikacije je, da se stroshki RTV she zdalech ne morejo kriti iz RTV narochnine in da se zaradi tega RTV dejavnost financira s pomochjo subvencij ali z neposrednim financiranjem iz drzhavnega prorachuna (v takshni fazi razvoja so v SFRJ she vedno (bili) SAP Kosovo, SR Chrna gora, SR Makedonija in v manjshi meri she SR Bosna in Hercegovina, cheprav so mehanizmi po republikah razlichni).

Narochnina kot posebna obvezna dajatev (taksa, davek) na lastnishtvo sprejemnika bi bila bolj upravichena pod pogojem, da je mozhen sprejem le tistega programa, za katerega velja narochnina. Za radijske sprejemnike pa takshne situacije ni bilo nikoli, za TV sprejemnike pa le v zachetku razvoja televizije (sedaj se na 8% televizorjev v Sloveniji lahko spremlja le en program). Narochnina bi bila upravichena tudi ob vgraditvi shtevcev, kar je sicer tehnichno izvedljivo, vendar predrago in druzhbeno politichno neupravicheno. In konchno, narochnina bi bila morda upravichena pri kabelskih prikljuchkih sprejemnikov, ki jih pri nas she ni. Toda tudi ob bodochih kabelskih prikljuchkih se bomo verjetno morali omejiti le na povrachilo instalacije in takso za vzdrzhevanje zvez.

Iz navedenega sledi, da je narochnina kot posebna oblika obvezne dajatve imetnikov RA in TV sprejemnikov druzhbeno upravichena le na stopnji osnovnega procesa radiofikacije, ko pa je optimalna stopnja le te dosezhena, se narochnina kot oblika pridobivanja sredstev za RTV dejavnost negira.

 

2 Narochnina kot presezhna oblika

Narochnina je kot oblika pridobivanja sredstev za RTV dejavnost v socialistichnem sistemu presezhena tedaj, ko so zaradi naglega vzpona kulturne ravni in zhivljenjskega standarda RA in TV sprejemniki postali sploshna dobrina, sistem zbiranja narochnine pa deruten, kompliciran, drag in socialno krivichen.

 

2.1 Da je Slovenija dosegla visoko stopnjo radiofikacije dokazuje tabela 1 (v prilogi). Do konca letoshnjega leta bomo presegli 630 tisoch radijskih in 470 tisoch TV narochnikov *, che ob tem uposhtevamo tudi neprijavljene sprejemnike, imamo torej dvakrat vech sprejemnikov kot leta 1967 - prijavljenih milijonstotisoch, z neprijavljenimi pa verjetno 100 do 200 tisoch vech. Ob dejstvu, da imamo 52o tisoch gospodinjstev, je jasno da sta radio in televizija postala sploshna dobrina, saj jih ima zhe pretezhna vechina. Pogoj mnozhichnosti je torej podan.

_________
* Opomba: V Jugoslaviji je SR Sloveniji (po radiofikaciji) najblizhja SAP Vojvodina, ki ima le za 10% nizhjo stopnjo radiofikacije (opomba moja: pojem vkljuchuje tudi televizifikacijo - ekspanzijo TV mrezh). SAP Vojvodina je z zakonom dolochila ukinitev narochnine od 1.1.1980. Vse druge socialistichne republike in SAP Kosovo pa imajo she izredno veliko rezervo v porastu shtevila sprejemnikov.

 

2.2 Da je sistem zbiranja narochnin deruten, kompliciran in drag kazhejo naslednja dejstva:

- Obvladanje milijonske mase narochnikov povzrocha zhe zaradi mase izredne tezhave, cheprav se rachuni izstavljajo v elektronskem centru in tam tudi vrshi obrachun;

- letno je 360 tisoch sprememb (selitev, menjava lastnishtva, itd.);

- cca 82 tisoch sprejemnikov (36 tisoch RA in 46 tisoch TV sprejemnikov) letno zapechatimo (kar za ljudi, ki imajo potrebno tehnichno znanje ali prijatelje s takshnim znanjem ne preprechuje, da ne bi aparatov she naprej uporabljali);

- zachasnih oprostitev od narochnine (za invalide in druge) je za 37 tisoch (in sedemsto) RA (radijskih) in 48 tisoch (sedemsto) TV sprejemnikov;

- zaradi neplachevanja narochnine je letno 1700 mandatnih tozhb in 400 izvrshb;

- Kljub vsem naporom, da se evidentirajo vsi sprejemniki, kontrolna sluzhba ocenjuje, da je neprijavljenih 5% TV, 6% RA, 7% avtomobilskih sprejemnikov in 10% tranzistorskih sprejemnikov (verjetno pa so te ocene prenizke);

- v sluzhbi narochnin je zaposlenih 56 delavcev in angazhiranih je 570 inkasantov (le 6% narochnikov plachuje narochnino preko banke ali po polozhnici);

- prehod na plachevanje narochnine ob izplachilu OD (kakor za potroshnishke kredite, sindikalno chlanarino in drugo) je tezhko uvesti, ker mora na to po nashih pravnih predpisih pristati vsak posameznik; resni enoletni napori, da se to uvede vsaj na RTV, so propadli;

- zbiranje narochnine predstavlja cca tri milijarde starih din stroshkov - ali 5,4% od narochnine odnosno 3,8% od skupnih prihodkov RTV.

Milijonska masa narochnikov, 360 tisoch sprememb, 82 tisoch pechatenj, 86 tisoch oprostitev, 1700 mandatnih tozhb, 570 inkasantov (in tezhave z njimi v RTV in pri narochnikih) ter 30 milijonov ND (novih din) stroshkov in drugo, so dovolj jasen dokaz, da se je sistem narochnine zhe zaradi teh svojih posebnosti prezhivel.

 

2.3 Narochnina, ki je zhe zaradi svoje enakosti za vse plachnike socialno krivichna, to svojo "krivichnost" vecha z razvojem tehnike in mnozhichnostjo sprejemnikov, je torej kot institucija socialno vse manj upravichena, kar kazhejo naslednja dejstva:

- razlika med radijsko in TV narochnino (glej gibanje narochnine v tab. 5) variira pri zadnjih petih spremembah v prid TV (v razmerju RA:TV od 100:323 do 100:267) brez vsake socialne, kulturne ali ekonomske logike, odmerjena je priblizhno in na okrogle tarife;

- narochnina za TV (sedaj 80 din) je enaka za chrno-bele in barvne televizorje, cheprav je jasno, da je program v barvni tehniki znatno drazhji - privilegirani so torej imovitejshi sloji; she radikalnejsha razlika je pri radijskih sprejemnikih, ta je enaka (sedaj je 30 din) za najdrazhji stereo sprejemnik in najpreprostejshi tranzistorchek;

- che imajo pri hishi vech sprejemnikov, so nekateri pod dolochenimi pogoji oproshcheni - torej zopet privilegiranje imovitejshih slojev;

- gospodarske organizacije plachujejo za TV sprejemnik 300 din narochnine, pri chemer so hoteli A kategorije privilegirani (npr. Bernardin s tremi TV aparati in pojachevalno napravo napaja 200 sobnih televizorjev) - enako velja za radijske sprejemnike; po drugi strani pa morajo shole, ki potrebujejo TV aparate za svoj interni video pouk plachevati narochnino, ker se na teh sprejemnikih lahko spremlja tudi javni TV program;

- narochnina za TV sprejemnike je enaka, pa cheprav po posameznih podrochjih lahko sprejemajo razlichno shtevilo programov (aproksimativno): 6 programov lahko sprejema 11% obchanov,

5 programov sprejema 5% obchanov,
4 programe 26% obchanov,
3 programe 15% obchanov,
2 programa 35% obchanov
1 program lahko sprejema le 8% obchanov;

in kaj pravijo tisti, ki imajo sploh slab sprejem?

- kot socialno krivichno pa moramo navesti tudi dejstvo (zlasti, che bi narochnino ovrednotili kot prispevek), da je narochnina za vse enaka, ne glede na vishino njihovih osebnih dohodkov.

Dovolj argumentov smo navedli, ki kazhejo stalno vechanje socialne krivichnosti sistema narochnine. Pri sistemu, ki je zhe sam po sebi kompliciran, kakor smo to prikazali v predhodnem poglavju, pa bi preprechevanje (v tem poglavju) navedenih nepravilnosti z diferenciacijo narochnine te tezhave in stroshke le potrojili.

 

3. Narochnina v strukturi prihodkov RTV Ljubljana in problemi povechanja narochnine

3.1 Osnovne znachilnosti gibanja narochnine RTV so razvidne iz prilozhenih tabel (glej zlasti tab. 2). Podatke tabel bi izpolnili she z navajanjem naslednjih znachilnosti:

- cheprav datumi povechanj narochnin RTV po republikah in pokrajinah niso usklajeni in tudi ne vishina teh podrazhitev, so sploshna gibanja RTV narochnin po svojih trendih identichna; predlogi za povechanje RTV narochnin (vezanih) so po podatkih ekonomske komisije JRT (19.5.1978) naslednji:

sedanja (vezana)narochnina

predlog za novo narochnino

   

vishina

od dne

____________________ _________________________ ____________________ _________

Beograd

100 din

130 din

1.1.1979

Sarajevo

100 din

she ni znana

Novi Sad

110 din

130 din

1.1.1979

Skopje

100 din

120 din

1.6.1978

Prishtina

100 din

she ni znana

Zagreb

100 din

130 din

1.9.1978

- narochnina RTV raste z vechjimi skoki, ker so chasovni razmaki med spremembami narochnin 2, 3 ali celo vech let; v zadnjih dvanajstih letih (1967 do 1978) so bile narochnine povechane le shtiri krat, pri chemer so verizhni indeksi teh sprememb naslednji:

 

1969

1973

1975

1977

________________ ________________ ________________ ________________ _______

za radio

143

130

169

136

za televizijo

145

131

162

118

che pa bi narochnino spreminjali vsako leto (od 1967 do 1977) z isto sploshno tendenco rasti narochnine, bi povprechna rast narochnine znashala 15% letno;

- gibanje narochnin ima v povprechju isto dinamiko kakor gibanje zhivljenjskih stroshkov;

- zaradi procesa radiofikacije, ki ima hitrejshi tempo, kot je stopnja zaposlenosti, se masa narochnin v primerjavi s skupnimi OD rahlo vecha (glej tab. 2), nihanja v tem razmerju pa so posledica skokovitih sprememb narochnine;

che pa narochnino merimo kot procent povprechnega OD (tab. 3), je ta obremenitev zaradi porasta shtevila narochnikov za radio padla od 0,77 na 0,53, torej za vech kot 31%, pri TV narochnini pa od 2,41 na 1,42 ali za vech kot 41% (povprechno letno za 3,2%);

- medtem ko je narochnina v zadnjih 12 letih povprechno letno zrasla za 15%, je masa narochnine zaradi porasta shtevila narochnikov rasla povprechno za 21% letno.

 

3.2 V strukturi prihodkov RTV delezh narochnine znasha okoli 70%

(tab. 4). Ta delezh ima v strukturi naslednje znachilnosti:

- skupni znesek narochnine predstavlja v prihodkih RTV osnovni in pretezhni del prihodkov - nihanja tega delezha (procenta okoli 70%), so predvsem posledica sprememb v narochnini in v manjshi meri posledica nihanja ostalih prihodkov;

- ker je delezh narochnine v prihodkih relativno stabilen, imajo ostali prihodki v bistvu isto dinamiko rasti (okoli 21% letno);

- prihodki od narochnine se zaradi razlichnega tempa rasti shtevila radijskih in televizijskih narochnikov in zaradi vechje TV narochnine postopoma bistveno spremene, medtem ko je razmerje med prihodki od radijske in televizijske narochnine na prehodu leta 1966/1967 znashalo 50:50, se je to razmerje do prehoda leta 1977/1978 postopoma spremenilo, tako da je bilo razmerje delezha prihodka 30:70 v korist TV narochnine in bi v nekaj letih doseglo razmerje 20:80.

 

3.3 Problemi, ki se odpirajo na podrochju RTV narochnine zahtevajo posebno politichno pozornost. Ti problemi se manifestirajo v naslednjem:

- nobeno povechanje cen ne zbudi tak sploshni javni odpor, negodovanje in proteste, kakor ravno povechanje RTV narochnine, to pa predvsem zaradi tega, ker gre tu za avtomatichno obvezo, ki zadeva skoraj vse obchane in ki ji obchan praktichno ni kos, je ne obvladuje (to je tako kakor pri plachevanju stanarine), ne more se ji odrechi (tej narochnini, kakor ne stanarini), ne more si porabe omejiti, jo zmanjshati, (kot lahko varchuje npr. pri mesu, kruhu, vodi, plinu, elektriki), in ne more enostavno odpovedati narochnine, (kot jo lahko na primer pri dnevnih chasopisih itd.);

- dejstvo, ki smo ga v prejshnjem odstavku opisali, pa na poseben nachin deluje na vse dejavnike, ki odlochajo o povechanju narochnine: RTV delavci iz strahu pred kritiko (in zaradi neizkorishchenih notranjih rezerv) niso dovolj borbeni in v bitki za narochnino ne uporabijo niti svojega medija, SZDL v dilemi med zastopanjem interesov obchanov in nujnostjo vechjih sredstev za RTV ishche kompromis, in tako odlochitev o narochnini, ki se konchno sprejme zadovolji le potrebe tekochega leta in tako se ta ciklus neprestano ponavlja;

druga (konkurenchna) sredstva javnega obveshchanja pa z veseljem objavljajo proteste proti povechanju narochnine in she sama dodajo kanchek svoje zajedljivosti, cheprav so tik pred tem ali za tem sami povechali svojo narochnino (mimogrede: rast narochnine je pri dnevnikih vechja kot je pri RTV);

- v tem zacharanem krogu so propadle vse pobude, da bi se narochnina avtomatichno in vsako leto sproti povechevala (v skladu z rastjo cen in rastjo OD) in zato pride do skokovitih sprememb, ki pa zaradi tega, ker so te le reshitev za tekoche leto, ne zagotavljajo optimalnih ali vsaj minimalnih prihodkov za druzhbeno dogovorjeno dejavnost RTV;

- zaradi teh okolishchin ni sredstev za razshirjeno reprodukcijo, ni kritja za najnujnejshe razvojne nachrte, zaradi tega v tem pogledu vidno zaostajamo za ostalimi jugoslovanskimi republikami; od tod sklepi SZDL, da naj pach lastni prihodki, narochnine in drugo, pokrijejo stoshke programov, za razshirjeno reprodukcijo pa naj bi se nashla druga sistemska reshitev, te pa v nekaj letih kljub deklarativnim sklepom nismo nashli.

Reshitev navedenih problemov ni v zagotavljanju osnovnega mehanizma enostavne reprodukcije v zacharanem krogu "narochnin" in iskanju posebne oblike zdruzhevanja sredstev za razshirjeno reprodukcijo, ampak je v radikalni razreshitvi problema, ki naj 70% prihodkov RTV zagotovi z rednim pritokom sredstev iz najosnovnejshe oblike menjave dela, to je s prispevkom iz bruto OD.

 

 

 

II. Prispevek za RTV dejavnost

1. Upravichenost uvedbe prispevka in njegove prednosti

Uvedba prispevka za RTV dejavnost iz bruto osebnega dohodka, kot osnovne in generalne oblike menjave dela je edina reshitev, ki bi razreshila bolni metabolizem zacharanega kroga narochninske politike, s katero ne moremo zadovoljiti druzhbeno dogovorjene razvojne politike RTV.

 

1.1 Da je uvedba prispevka za RTV upravichena potrjujejo naslednji argumenti:

- zaradi dosedanje optimalne stopnje radiofikacije so za radio in televizijo neposredno zainteresirani skoraj vsi delovni ljudje;

- neposredna osebna zainteresiranost delavcev je za RTV vechja kot za vechino drugih prispevkov iz bruto OD, ki vechinoma predstavljajo potencialno potrebo ali druzhbeno-socialno obvezo, ki jo neposredno nezainteresirani obchutijo bolj kot solidarnostni prispevek, kakor kot prispevek za svoje lastne potrebe;

- tudi na podrochjih, kjer TV in RA programe ne spremljajo ali slabo sprejemajo (sive lise RA in TV sprejema), so ljudje she kako zainteresirani, da se z razvojem oddajnishke in pretvornishke mrezhe pokrije tudi njihovo podrochje in celo sofinancirajo pretvornike;

- druge argumente upravichenosti uvedbe prispevka, ki utemeljujejo prednosti prispevka, navajamo v naslednjem odstavku.

 

1.2 Prednosti prispevka v primerjavi z narochnino so predvsem v njegovi mochi kot druzhbenem merilu, njegovi stabilnosti in racionalnosti:

- shele s prenosom obremenitve neto OD na obremenitev bruto OD nastaja neposredno stalno razmerje med druzhbenim proizvodom odnosno narodnim dohodkom in druzhbeno upravichenimi razvojnimi in programskimi mozhnostmi oziroma omejitvami RTV dejavnosti; vzpostavlja se torej druzhbena norma za RTV dejavnost; RTV se neposredno podruzhblja;

- ker se prispevek izrazha v procentu, predstavlja element stabilnosti, v sebi nosi ne le vso razvojnost (gibanje zaposlenosti in osebnih dohodkov), ampak pokriva tudi druge elemente razvoja, kakor so inflacijska gibanja ipd.; to dejstvo nosi v sebi izenachevanje delavcev RTV z drugimi, kar pomeni, da le s svojo dodatno produkcijo in vechjo produktivnostjo lahko dosezhejo neke izboljshave nad povprechji;

- racionalnost prispevka se ne manifestira zgolj v dejstvu prihranka stroshkov zbiranja narochnin (cheprav je tudi to she kako koristno), ampak predvsem v tem, da obremenjuje vse delavce na osnovi njihovih dohodkov pa tudi tiste, ki so se plachevanju narochnine spretno umaknili (med njimi nekaj sto delavcev RTV); stalnost in stabilnost prispevka pa pomenita tudi racionalizacijo v smislu sprostitve vseh tistih energij (na desetine tisochev delovnih ur in tone papirja), ki so se morale angazhirati ob vsakem povechanju narochnin;

- prispevek razreshi tudi vse tiste nevshechnosti, nepravilnosti in socialne krivice, ki smo jih prikazali v poglavju o narochninah.

 

1.3 Ali uvedba prispevka za RTV nosi v sebi neke nevarnosti?

Na to vprashanje bi morali odgovoriti pozitivno za obdobje, ko je RTV organizacija bila vech ali manj prepushchena sama sebi. V pogojih organizacijske zaprtosti in odtujene profesionalne samobitnosti (samozadostnosti) bi prispevek reinkarniral "prorachunsko miselnost" (ali priteka "redni" dinar iz prorachuna ali iz prispevka, je za to miselnost v skrajni konsekvenci vseeno). Drugache pa je na sedanji stopnji samoupravne organiziranosti, zlasti she na stopnji, ko je druzhbeni vpliv (druzhbeno upravljanje) zagotovljeno z dvodomno skupshchino RTV in vlogo SZDL kot politichnim dejavnikom, pa tudi po svojih ustanoviteljskih pravicah. She bolj bo taka nevarnost odstranjena (presezhena) s prerashchanjem sedanje skupshchine RTV v SIS RTV (samoupravno interesno skupnost), kar bi chasovno vech ali manj sovpadlo z uvedbo prispevka. Nevarnost "reinkarnacije prorachunske miselnosti" pa bo she manjsha, che bomo vnaprej vgradili proporce namembnosti prispevka z delezhem sredstev, ki so namenjena za razshirjeno reprodukcijo in delezhem sredstev za lokalne radijske postaje.

 

 

2. Prispevek v strukturi prihodkov RTV

2.1 Osnovna znachilnost predlaganega prispevka, ki naj bi zamenjal narochnine v strukturi prihodkov RTV je predvsem v tem, da ta del prihodkov, kot izraz (svobodne) menjave dela, predstavlja tisti del prihodkov, ki zaradi svoje stabilnosti in svojega sploshnega druzhbenega znachaja pomeni osnovni realni pogoj druzhbene politike na podrochju razvoja RTV dejavnosti. Pri razpravljanju o tem problemu moramo uposhtevati naslednje:

- prihodki RTV bi v bodoche morali zagotoviti ne le programske stroshke in enostavno reprodukcijo, ampak tudi tisti del razshirjene reprodukcije, ki ustreza druzhbeni politiki na tem podrochju in katerega plani in nachrti so druzhbeno ovrednoteni;

- na osnovi dosedanjih gibanj in izkustev ter planskih analiz izhajamo iz predpostavke, da bi prispevek moral predstavljati okoli 70% prihodkov RTV, ostalih 30% pa bi RTV pokrila z neposrednimi prihodki;

- predlagani proporc 70:30 (glej zlasti tabelo 6.) odgovarja tudi dosedanjim gibanjem v strukturi prihodkov, che bi narochnine ne bile izpostavljene skokovitim spremembam (skokovitemu stopnichastemu gibanju), che bi torej gledali izrachunani linearni trend gibanja narochnin, saj so bila v momentu (chasu) povechanja narochnine vselej na voljo tudi dolochena sredstva za razshirjeno reprodukcijo, ki pa so zhe naslednje leto usahnila zaradi zaostajanja narochnin.

2.2 Notranja struktura namembnosti prispevka je bistveni element predlagane politike:

- namembnost prispevka bi bila trojna:

od 100% prispevkov bi v naslednjem srednjerochnem obdobju bilo namenjeno:

18-20% za razshirjeno reprodukcijo
2,5-3% za lokalne radijske postaje
77-80% za realizacijo programske politike in enostavno reprodukcijo

Navedeni proporci bi se na primeru leta 1977 (glej tabelo 6) ob dvigu prispevka na stopnjo zadovoljitve evidentiranih neizbezhnih potreb (potrebni prihodki) na 605 miljonov din, od nezadostne narochnine (dejanski prihodki) 504 miljone din, odrazili takole:

 

mil.

din %

_________________________________ _________________________ _________
- skupni prihodek (prispevek) 605 100%
- razshirjena repr (investicije) 110 18,2%
- lok. radijske post. 15 2,5%
- za programe RTV 480 79,3%

Razmerja predstavljajo druzhbeno nujni program in je seveda she pod nivojem optimalnih potreb.

2.3 Ostali prihodki RTV (izven sedanjega sistema narochnin oziroma bodochega prispevka) so v svojem bistvu pretezhno rezultat trzhne menjave posameznih TOZD. Prav zaradi te trzhnosti, torej tudi odvisnosti od povprashevanja, je precej dvomljivo, ali bi se predlagano razmerje 70:30 (prispevka in dodatne dejavnosti) mogla zagotoviti za daljshe obdobje. Preprichani pa smo, da bi jo mogli ob resnem naporu delavcev vseh TOZD RTV dosechi, cheprav morda z manjshimi nihaji iz leta v leto. Na kratko bi vprashanje prihodkov osvetlili z naslednjimi pojasnili:

- struktura teh prihodkov (glej tab. 6) je v glavnih postavkah (podatki za leto 1977) naslednja:

 

mil.

din %

_________________________________ _________________________ _________
- skupaj 252 100%
- ekonomska propaganda 153 61%
- prod. kaset in ploshch 38 15%
- vse ostalo 60 24%

pri tem moramo uposhtevati, da gre pri teh podatkih za bruto prihodke, brez odbitka lastnih stroshkov;

- iz gornjega pregleda sledi, da je ekonomska propaganda glavni izvor dodatnih prihodkov (preko 60%), prav ta prihodek pa je najbolj odvisen od trzhnih sprememb; vech kot polovica teh prihodkov je iz EPP za Italijo (TV Koper in Radio Koper), za katero je zelo verjetno, da se bo zaradi naglega razvoja RTV mrezhe v Italiji, zachela zmanjshevati, medtem ko EPP na TV Ljubljana s svojimi vlozhki skorajda zhe preobremenjuje program; iz navedenega sledi, da ne moremo rachunati na povechanje prihodkov iz EPP - razen, na povechanje v tisti meri, ki je v skladu s sploshnim gibanjem cen;

- proizvodnja kaset in ploshch predstavlja dejavnost, ki je she v vzponu, prishlo pa bo tudi do proizvodnje videokaset (najpej za shole in zdomce), vendar iz te dejavnosti, che hochemo slediti programski naravnanosti, ni prichakovati vechjega chistega dohodka;

- resno rezervo pri ustvarjanju prihodka izven narochnine oziroma prispevka predstavljajo torej druge oblike pridobivanja prihodka, kot so: tehnichna produkcija in storitve na podrochju tehnike RTV za lastne potrebe in zunanje interesente; programske storitve za razne druzhbene potrebe izven rednih programov za radiodifuzijo; neposredna menjava dela na nekaterih podrochjih programskih in tehnichnih storitev; in konchno razvijanje sistema koprodukcije in sofinanciranja vechjih programskih projektov.

 

3 Predlog prispevne stopnje

Izrachun prispevne stopnje sledi iz razmerja med sredstvi, ki jih moramo zagotoviti in bazo, ki jo s prispevkom obremenjujemo. S predpostavko, da so podatki za leto 1977 (tab. 6) sprejeti kot optimalni za danashnjo stopnjo nashega razvoja in sprejemljivi za sedanje srednjerochno plansko obdobje, ostane odprta definicija baze in na njeni osnovi izrachun samega prispevka.

3.1 Koga obremeniti s prispevkom? To je osnovno vprashanje, ki ga velja razreshiti. Tu pa se pojavljajo dileme:

- prispevek ne more zamenjati narochnine konkretnih narochnikov, ker so med njimi mnogi ekonomsko neaktivni prebivalci (zhal RTV nima statistike socialne strukture narochnikov (socialne stratifikacije) in se zato ta ne more oceniti na osnovi sedanje evidence narochnikov);

- kombiniranje sistema v tem smislu, da eni plachajo prispevek (OZD), drugi (kmetje, obrtniki ipd.) pa narochnino, ne pride v poshtev, ker bi se tako sistem zakompliciral, vechina she preostalih narochnikov bi hitro prenesla lastnishtvo sprejemnikov na osebe, ki bi dajale prispevek iz bruto OD;

- SAP Vojvodina je, sodech po zakonu, predvidela obremenitev s prispevkom za vse kategorije aktivnega prebivalstva (izkljuchila je le mladino, osebe na sluzhenju vojashkega roka, upokojence, to se da razbrati iz kategorij, ki jih zakon obvezuje za plachilo prispevka);

- v tej dilemi se tukaj formulirani predlog omejuje na prispevek iz bruto OD vseh delavcev vseh podrochij zdruzhenega dela; che to prerachunamo na obremenitev iz neto OD, nam primerjalni podatki za leto 1977 povedo, da je razlika med obema nachinoma obremenitve naslednja:

Skupni OD 40.547 mil potreba RTV 605 mil = 1,49%
OD v OZD 35.301 mil potreba RTV 605 mil = 1,71%

V SR Sloveniji se v OZD realizira 87,06% vseh OD, che bi torej obremenili le OD v OZD, bi bil prispevek za 15% vechji kot v primeru obremenitve vseh OD oziroma narobe, che bi obremenili vse OD, bi bil prispevek za nekaj manj kot 13% manjshi od obremenitve le v OZD;

- predlog o obremenitvi le OZD v nichemer ne izkljuchuje ustrezne davchne politike na vseh drugih podrochjih, che pa bi vztrajali na tem, da se obremeni vse aktivno prebivalstvo, bi morali pripraviti nove instrumente s konchnim efektom z (v povprechju) 12,87% zmanjshanim prispevkom v odnosu na prichujochi predlog.

 

3.2 Izrachun za prispevek za RTV dejavnost le v breme bruto OD delavcev v zdruzhenem delu je podan na zadnji strani priloge. Na neto OD znasha 1,71% ali od bruto OD 1,18%, kar seveda variira v zvezi s spremembami obremenitve OD.

 

3.3 Neposredni uchinki uvedbe prispevka za RTV dejavnost so naslednji:

- nova obremenitev bruto OD; trenuten pritisk na povechanje cen, itd.;

- dvig realnega neto osebnega dohodka oziroma zmanjshanje zhivljenjskih stroshkov prejshnjim plachnikom narochnine;

- zachasna zavora gibanja osebnih dohodkov za 1,71%, kar v konsekvenci pomeni, da bi v prvem letu uvedbe tega prispevka OD zrasli na primer namesto za 15% le za 13,29%, ob predpostavki seveda, da ne bi bilo nobenih drugih kompenzacij (kot cene in drugo);

- pozitivni uchinki so poudarjeni v drugih poglavjih tega gradiva;

- medtem ko je narochnina v povprechju znashala o,40% druzhbenega proizvoda odnosno 0,47% narodnega dohodka (v drugi prerazdelitvi narodnega dohodka), bi predlagani prispevek na osnovi podatkov iz leta 1977 znashal 0,49% druzhbenega proizvoda odnosno 0,55% narodnega dohodka v prvi prerazdelitvi, kar je glavni uchinek predlagane spremembe v ekonomskem sistemu.

 

3.4 Kdaj uvesti prispevek? To je konchno vprashanje v tem kontekstu. Odgovor je preprost: prej ali slej bomo to morali storiti - zatorej je najboljsha reshitev, da to storimo chim prej.

Predlagano ukinitev narochnine in uvedbo prispevka od 1.1.1979. leta. Che namrech tega ne storimo, moramo od 1.1.1979 povechati narochnino (tako kot vse druge RTV v Jugoslaviji) za 30%, pri tem pa ne bi bila v celoti zagotovljena niti minimalna stopnja razvojnih investicij.

Vsaka sprememba rodi proteste in odpore. Vprashanje je torej, katera reshitev povzrocha manj odporov in katera predstavlja temeljitejsho in trajnejsho sistemsko reshitev. Na obe vprashanji je odgovor enak: ukinitev narochnine in uvedba prispevka.

 

V Ljubljani, julija 1978

 

 

III. Tabele: 1-7

 

1. GIBANJE SHTEVILA NAROCHNIKOV V SR SLOVENIJI (1967 - 1978)

 

 

Sht. narochnikov (v tisochih)
Verizhni indeks
Bazni indeks 67
TV
Skupaj
Radio
TV
Skupaj
Radio
TV
Skupaj
a
b
c
d
e
f
g
h
i
1967
461
147
608
100.00
100.00
100.00
1968
472
176
648
102.39
119.73
106.58
102.39
119.73
106.58
1969
482
201
683
102.12
114.20
105.40
104.56
136.73
112.34
1970
495
229
724
102.70
113.93
106.00
107.38
155.78
119.08
1971
508
255
763
102.63
111.35
105.39
110.20
173.47
125.49
1972
525
288
813
103.35
112.94
106.55
113.88
195.92
133.72
1973
540
313
853
102.86
108.68
104.92
117.14
212.93
140.30
1974
516
341
857
95.56
108.95
100.47
111.93
231.97
140.95
1975
535
371
906
103.68
108.80
105.72
116.05
252.38
149.01
1976
592
418
1010
110.65
112.67
111.48
128.42
284.35
166.12
1977
612
447
1059
103.38
106.94
104.85
132.75
304.08
174.18
1978
622
462
1084
101.63
103.36
102.36
134.92
314.29
178.29
 
 
1a. GIBANJE SHTEVILA NAROCHNIKOV V SR SLOVENIJI (1967 - 1978) - grafichni prikaz

(graficne prikaze tabel pripravil Matjazh Hanzhek)

 
 
2. RTV NAROCHNINA V PRIMERJAVI S SKUPNIMI NETO OD V SR SLOVENIJI (1967 - 1978)
 
 
 
delezh
a
b
c
1967
6379
69
1.08
1968
6926
76
1.10
1969
8277
86
1.04
1970
10266
112
1.09
1971
12741
132
1.04
1972
15283
142
0.93
1973
18307
186
1.02
1974
23266
228
0.98
1975
29998
386
1.29
1976
32752
410
1.25
1977
40547
504
1.24
1978
48820
553
1.13
1967-78
21130
240
1.1
 
 
3. RADIJSKA IN TV NAROCHNINA V PRIMERJAVI S POVPRECHNIM OD V SR SLOVENIJI (1967 - 1978)
 
 
 
% od neto OD
RA
TV
RA(b/a)
TV(c/d)
 
a
b
c
d
e
1967
911
7
22
0.77
2.41
1968
997
7
22
0.70
2.21
1970
1376
10
32
0.73
2.33
1971
1643
10
32
0.61
1.95
1972
1936
10
32
0.52
1.65
1974
2816
13
42
0.46
1.49
1975
3522
22
68
0.62
1.93
1976
4068
22
68
0.54
1.67
1978
5650
30
80
0.53
1.42
 
 
3a. 2a. RTV NAROCHNINA V PRIMERJAVI S POVPRECHNIM IN SKUPNIM OD V SR SLOVENIJI (1967 - 1978) - grafichni prikaz
 
 
 
 
 
 
 
4. NAROCNINA V STRUKTURI PRIHODKOV RTV LJUBLJANA

 

RA
Skupni prihodki
1967
33366
35151
68517
89419
48.70
51.30
76.60
1968
33766
42110
75876
104533
44.50
55.50
72.60
1969
37283
48686
85969
129147
43.40
56.60
66.60
1970
45722
66623
112345
170829
44.70
59.30
65.80
1971
46716
85265
131981
204998
35.40
64.60
64.40
1972
46806
95563
142369
221935
32.90
67.10
64.10
1973
57172
129134
186306
272207
30.70
69.30
68.40
1974
64468
163440
227908
341082
28.30
71.70
66.80
1975
111574
274478
386052
545220
28.90
71.10
70.80
1976
114310
295710
410020
582172
27.90
72.10
70.40
1977
149694
354466
504160
755975
29.70
70.30
66.70
1978
163580
389600
553180
790930
29.60
70.40
69.90
 
 
5. PRIHODKI RTV LJUBLJANA v primerjavi z druzbenim proizvo-dom in narodnim dohodkom SR Slovenije

 

a
b
RTV
c
d
c/b
e
1967
15487.00
14123.00
89419.00
0.58
0.63
1968
17522.00
15920.00
104566.00
0.60
0.66
1969
20806.00
18748.00
129147.00
0.62
0.69
1970
26138.00
23520.00
170829.00
0.65
0.73
1971
33409.00
29994.00
204998.00
0.61
0.68
1972
41108.00
36477.00
221935.00
0.54
0.61
1973
50680.00
44780.00
272207.00
0.54
0.61
1974
66871.00
58450.00
341082.00
0.51
0.58
1975
85425.00
75706.00
545220.00
0.64
0.72
1976
99093.00
87470.00
582172.00
0.59
0.67
1977
122699.00
109502.00
755975.00
0.62
0.69
1978
139730.00
124701.00
790930.00
0.57
0.63
1967-78
718968.00
639391.00
4208480.00
0.59
0.66
 
 
6. PRIHODKI IN STROKI RTV LJUBLJANA 1977 kot osnova za izracun % prispevka RTV
 
b/a
a:
b
 
a
b
c
d
e
1. Poslovni stroshki
2. Osebni dohodki
3.Ostanek chist. doh.
380260
280649
95074
390500
290000
180000
102.7
103.3
189.3
50.3
37.1
12.6
45.4
33.7
20.9
4. Skupaj
755975
860500
113.8
100.0
100.0
Prihodki
prihodki
Indeks
b/a
Struktura
a:
prihodkov
b
 
a
b
c
d
e
2.EPP
3. Kasete in ploshche
4 Drugo
504166
153223
38153
60439
605000
150000
45000
60500
120.0
97.9
117.9
100.1
66.7
20.3
5.0
8.0
70.3
17.4
5.2
7.1
5. Skupaj
755975
860500
113.8
100.0
100.0
 
 
7. IZRACHUN STOPNJE PRISPEVKA IZ VSEH OZD na osnovi podatkov iz leta 1977
_____________________________ ________________________ __________ _____________
neto OD OZD 1977
35.301
mil.
potreba RTV
605
mil.
___________________________
kar pomeni
1,19
% neto OD
bruto OD OZD 1977
50.855
mil.
potreba RTV
605
mil.
___________________________
kar pomeni
1,19
% od bruto OD
_____________________________ ________________________ __________ _____________
tochneje: bruto OD OZD
 
bi se povechal od
50.855
mil.
+
605
(za RTV)
na
51.460
___________________________
in bi od tega znashala
1,18
%
___________________________
ali tochno
1,1754
%
_____________________________ ________________________ __________ _____________
 

 

 
Aktualizacija analize gibanja RTV narochnin
 
8. LETNA RAST shtevila TV NAROCNIKOV od leta 1966 do 1993
(Podatki zavoda RS za statistiko; pripravil Matjazh Hanzhek)
 

 
______
Tabelo smo dodali le zato, da bi prikazali shtevilo TV narochinikov od leta 1978, ko je o tej problematiki pisal Ante Novak, do danes (leta 1994).Shtevilo narorochnikov se ni bistveno spremenilo. Predvidevamo, da se ne bo tudi v prihodnje. Ker tabela prikazuje le plachnike TV narochnine, lahko predpostavljamo, da je shtevilo TV aparotov precej vechje, razlika (606,959 po podatkih TV Slovenija za lelo 1993) pa kazhe tiste lastnike TV aparatov, ki so oproshcheni plachevanja narochnine. (M.H.)

 

Ljubljana, 26. marca 1994