Revija SRP 29/30

Dokument 1

 

UREDNISHTVO " REVIJE SRP" SVOJIM BRALCEM, SLOVENSKI KULTURNI JAVNOSTI IN MINISTRSTVU ZA KULTURO RS TER VARUHU CHLOVEKOVIH PRAVIC RS

Sposhtovani gospod Ivan Bizjak, varuh chlovekovih pravic RS!
Sposhtovani gospod Jozhef Shkoljch, minister za kulturo RS!

 

Pravkar smo prebrodili eno od kriz, morda celo najvechjo doslej, t.j. v dosedanjih shestih letih nashega izhajanja. Banalno se slishi, a tako je to bilo, in she bo, in dolzhni smo te rechi sporochiti svojim bralcem in seveda slovenski kulturni javnosti (tistim, ki bi jih zadeva utegnila zanimati). Sedaj, ko to porocham, smo she vedno v mukotrpnem preoblikovanju formalnega statusa revije v uradni stvarnosti nashe kulture. To pomeni, da bomo od sedaj naprej Revija SRP/Svoboda, Resnica, Pogum/, zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti. Seveda le s pogojem, da nam bo slovensko sodishche dovolilo uporabo nashega imena oz. nam priznalo zakonitost. Za sedaj pa smo zavod (z istim imenom) v ustanavljanju. Po nashe bi rekli, da smo v nerazumljivo dolgotrajnem procesu ustanavljanja oz. formalizacije nashega statusa na sodishchu v Ljubljani po zakonu, ki je v veljavi v RS. To bi bilo vse, kar se formalnosti tiche, in nich bistvenega se v delovanju revije na Slovenskem zaradi tega ne bo spremenilo. Sicer pa bi pozornejshi bralci to dejstvo tako ali tako sami opazili v kolofonu (na prvi strani) revije in mi potemtakem tega niti pisati ne bi bilo treba. Pa vendar menim, da ne bo odvech, che nekaj mogochih, a bistvenih posledic, ki slede tej goli formalnosti, vendarle ponovno osvetlim.

Revija je delovala nekomercialno, ni bila zgolj artikel, ki si ishche svojo ciljno publiko na trzhishchu blaga in storitev. Njena osrednja dejavnost je bila in bo she naprej posvechena raziskovanju vrednot in vrednotnih sistemov ter literarnim dejavnostim, vkljuchno z radijskimi igrami in TV scenariji, pa stripu in likovni umetnosti in ne nazadnje socialnim analizam s svojskim pogledom na nekatere premene v nashi stvarnosti. Drugache recheno, revija bo ohranila kontinuiteto v svoji vrednotni orientaciji. S spremenjenim statusom bo samo she formalizirana in poudarjena njena nepridobitna (neprofitna) dejavnost! Ministrstvo za kulturo RS bo poslej sofinanciralo revijo, tako upamo. Glavni sponzorji pa bodo she naprej vsi sodelavci v reviji. Brez te podpore revija tudi poslej ne bo mogla izhajati.

Ker ne prichakujemo, da bi se odnos drzhavnih kulturnih dejavnikov do neodvisnih slovenskih kulturnih ustvarjalcev, she posebej ne svojeglavih, kot so pri Reviji SRP, bistveno ali radikalno spremenil, se moramo zanesti predvsem sami nase, se znajti, kakor in kolikor vemo in znamo. Siromashenje duha oz. zevajochi "vrednotni vakuum" hochesh nochesh obchutimo pri Reviji SRP prej ali bolj kot drugi. Obchutimo (predvsem) izostreno vprashanje (ne)smiselnosti kulturnovrednotnega prizadevanja na Slovenskem. Vsaj tako si umishljamo, ker je pach to eno od podrochij, s katerim se posebej ukvarjamo. In po nashem mnenju je to vse bolj ochitno v vsej slovenski kulturi. Grobo recheno, slovenski kulturi in posebej jeziku bo v blizhnji prihodnosti le she trda predla. Vendar vzemimo to kot izziv. She vedno nam preostane skrajna mozhnost, ta je, da odidemo z uradne scene (ne pa iz druzhbe in ne iz narodove zavesti, t.j. nashega sebstva). To bi pomenilo popolno lochitev od drzhave, v jeziku Novoreka bi se reklo, da gremo v ilegalo. V tem imamo namrech kot resnichno neodvisna revija veliko prednost pred mnogimi odvisnimi revijami, saj smo zhe doslej delovali tako rekoch napol ilegalno.

Ureditev statusa Revije SRP je torej vendarle zopet poskus neke vrste sprave z drzhavo, njeno institucionalno kulturo, ni pa znak nashe omahljivosti ali kapitulacije. (To omenjam le zato, da se ne bi zopet narobe razumeli.)

Bistveno je: Nadaljevanje nashega revialnega prizadevanja ostaja svojsko prizadevanje za svobodno izrazhanje misli. Dejavna uporaba (konzumiranje) pravice: “Svoboda misli in pisanja”! Nasha nadaljnja vrednotna orientacija, nasha svojskost in nash odnos do institucij ostajajo taki, kot so bili, in to je kar se dá jedrnato priobcheno na naslednjih (zadnjih dveh) straneh revije.

 

Konkretni vprashanji naslovnikoma pa sta ponovitev zastavljenih vprashanj g. Ivanu Kristanu, takratnemu predsedniku DS RS in stalnemu naslovniku nashih vprashanj: sistemu (takrat she instituciji mochi RTVS, ki pa ji takih neprimernih vprashanj ne zastavljamo vech). Naslovniki se menjajo, nasha bistvena vprashanja pa vseeno ostanejo neodgovorjena. Zastavljali jih bomo, dokler bo potrebno. (Obe sta objavljeni v Reviji SRP 21/22, junija 1997.)

 

1 “Ponavljam, vprashanje je: Ali v nashi novi demokraciji ni pravi chas za neodvisne revije? Ali je pri nas svobodno izrazhanje misli, posebej kritichno pisanje v resnichno neodvisni reviji mogoche le ob izjemni zavzetosti sodelavcev, tistih, ki jim je veliko do take revije, kot Revija SRP je?”

2 “Moje vprashanje sistemu je: "Zakaj nas preganjate (zanikate pravico do obstoja)"? Pravite, da ne, da nam nihche ne onemogocha svobode misli in njih svojskega izrazhanja, pisanja? Chisto mogoche, da se vam iz udobnih vlog sistema ta nash Projekt Revije SRP tako kazhe. Mogoche je, da nekateri menite, da bi nas lahko she dosti bolj spregledovali? Zakaj, za vraga, ste se tako zarotili zoper Revijo SRP? (Razen redkih, obchasnih izjem seveda. Vsakemu posebej se sproti javno zahvalimo za obchasno razumevanje in pomoch.) Ali ne bi mogli vendarle soobstajati?”

Zhal se MK RS (kljub dvema domnevno odobrenima letnima subvencijama za revijo v sedmih letih njenega rednega izhajanja) she nismo mogli zahvaliti za prejeto financhno podporo. Dvomim, da temu botruje samo nasha administrativna neveshchost.

Naslovnikoma prilagam vse dosedanje izvode Revije SRP in prosim, da si za presojo utemeljenosti zastavljenega vprashanja ogledata rubriko Dokumenti (vsaj nekaj njih). Zhe samo iz objavljenih dokumentov je namrech razvidno ravnanje institucij sistema s pravico individuumov do svobode misli in njih izrazhanja. To je sistemsko sistematichno kratenje te pravice z onemogochanjem neodvisnih revij - kot je na primer Revija SRP.

 

Brez iluzij za nas, pa za vso slovensko kulturo,
vseeno pa vas in vse prizadete lepo pozdravljamo!
 
Urednishtvo Revije SRP
zanj odgovorni urednik
Rajko Shushtarshich

 

V Ljubljani, februarja 1999