Mitja Balantich
LJUBEZEN IZ MOLKA
- Vsem Slovencem, ki zhelijo she eno drzhavljansko vojno!
- Smrt shtevilkam!
- Smrt!
- Smrt!
- Ste pozabili, hlapci, prostitutke, prodani, prodane,
- da ima zgodovina zavesti svoj ciklichni krog, spiralo?
- Ste pozabili, da se vam kletka, imenovana Slovenija,
- manjsha, pazite - manjsha ravno za toliko, kolikor sanjarite,
- da ste prvich gospodarji?
- Ste pozabili, da je kri rdecha in topla,
- televizijski sprejemnik pa mrzla duda za lahko noch?
- Ste pozabili?
- Ste osamljeni?
- Ste omamljeni?
- Ste pozabili, vrli Slovenci, da kravja kupchija proizvaja drek
- in da so nashi fantje vedno umirali kot kamikaze?
- Toda letala niso bila nasha,
- janicharji so.
- Ste pozabili, da so nashi gozdovi nashe seme?
- Ste res?
- Ste pozabili, hipnotiziranci, da se od vas zahteva primopredaja
- chistega jezika,
- Slovenskega jezika?
- Ste pozabili?
- Ste osamljeni?
- Ste omamljeni?
- Ljubezen iz molka
- Ljubiti se je treba z odprtimi ochmi,
- brez sramu in spominov, che je le mogoche-
- podnevi.
- Ni ga greha,
- ki bi spekel kostanj, oskrunil krizh ali zazebel v tesnobi,
- kadar gre za topot divjih src.
- Dvojih divjih src.
- Spomni me, zakaj zardevam,
- sem ti shepetal med menstruacijo.
- Pela si nekaj o drsanju.
- In potem sem spal ure in ure v tvojem narochju,
- zaziban v mir, razdeljeno samoto.
- Gledala si me s pogledom,
- ki me je zbujal
- zmedenega,
- oznojenega,
- brez las,
- s sapo jecljavosti.
- Dusha mila, obrni se,
- jaz te ljubim
- v odsotnosti.
- Nikoli vech, zhe drugich
- Ne ishchi v ogledalu, samo sej in zhanji,
- samo zhanji in sej,
- samo igraj se, igrej,
- naprej, le v svetlobo glej!
- Igra
- Danes obchutim goli biser, kjer dva domova sta:
- plemenitost padca
- in
- gorechnost vstajenja.
- Pot, ki sluzhi za hrano prezeblim stopalom,
- je,
- do trenutka fizichne spremembe,
- samo stopnica,
- gladka kot steklo,
- topla kot ribez.
- V oranzhni trenirki si bila zelo srchkana.
- Tvoja hoja je bila kot drsenje labodov
- ob mehkih pristanishchih,
- lasje in boki so zhvrgoleli mornarjem
- in slehrnemu listu, ki te je ugledal.
- Rdecha lica in podaljshana sapa
- sta vechali tvoje telo
- iz snezhinke v sol.
- V eni nochi se ne dá razlozhiti celega kroga,
- niti rojstva,
- niti smrti,
- ne zhivljenja.
- Imenovali so: Otrok z neshteto obrazi
- ***
- V ljudeh vidim krshchanski patos, zelo malo Kristusove svetlobe.
- Rad bi se ljubil s tisoch in eno zhensko.
- Sheherezada je moja krona.
- Drobne, vsakodnevne lazhi so sol dushe.
- Toplo je, kadar zaprem ochi.
- Na oknih vidim pozabljene obraze.
- Varshava je mesto heroj, je zhenska.
- Rdecha vrtnica Berlina sem!
- V koncentracijskem taborishchu sem spushchal plin.
- Jokal sem, med mrtvimi, deset let.
- V Veronikin prt sem polozhil chrno bareto.
- Sanjam, da so zvezde ljubeche.
- Pobegnili so vsi - na smrt obsojeni.
- Indija med Indijanci
- Ko se smejish, ti je ime kipeche srce,
- ko molchiva,
- sva nalezljiva,
- valovita,
- rahlo vlazhna trava.
- Ko odpiram vrata, si sramezhljiva,
- ko sem ti oche,
- lahko odhajash, odhajaj!
- A vrachaj se, brezchasno,
- v pogled brez meja,
- a vrachaj se sochasno,
- polna sperme,
- da ne izgubimo kroga!
- Bruselj
- Kaj danes je?
- Je vprashal dechek v cunjah.
- Vsi so se zagledali v
- golega cesarja:
- erekcije ni bilo!
- Dvojchica
- Zhelim si, da bi videl,
- kako bosh rodila rdecho vrtnico,
- skozi jezik,
- skozi nasmeh.
- Zhelim si, da bi bile korenine sochne
- in da trnichevje ne bi raslo,
- zhelim si, da bi bila mogochna,
- neupogljiva,
- zvesta v svoji iskrenosti, neutolazhljiva!
- Zhelim si veter, bombazhne vonjave,
- rahlo topli sonchni pozdrav.
- Zhelim te videti kot Aladinovo svetilko,
- zhelim zhejo, neugasljive besede.
- Zhelim si, da bi vstopil vate kot
- nezhnost neustrashna!
- Zelena smrt
- Trenutno vech slikam kot pishem.
- Besede so izza predstav-
- kot glineni lonchki
- izza rok.
- Samo sprevrnjena kultura si jemlje
- besedo kot edini argument,
- samo dekadenca
- si lasti lastno posilstvo!
- Osmo vreteno
- Bil sem eno z drugimi in zazhelel sem si opoj,
- da bi te prijel za roko in srechal tvoj pogled,
- bozhajoch moje rdeche rozhe z milino, kateri se
- nikoli nisem odrekel, niti kadar sem v valovih
- zmede pozabljal na razliko med dezhjem in tishino solz.
- Bil sem v vseh obrazih, ki so me pozhirali
- v svoji nemi strasti, samo zato,
- da bi te she kdaj razveselil s kakshno domislico.
- Ljubil sem te iz neznanja,zapushchal med soji svech
- iz strahu, da mi zopet ne ugasnesh vulkan
- s preveliko predvidljivostjo, da v tebi prepoznam
- zhe nashtudirana stoletja lastne paranoje,
- da nisem vech zhiv in, kako preprosto-
- vedno si me zbujala drugache.
- Bil sem tvoja senca in ti moja samozavest, kajti v lupinah
- vsakodnevne norosti sem si lahko sledil samo skozi vonj,
- ki mi je bil spushchen kot oblak spodnjega perila
- tvojih nenadnih, tako samoumevnih kretenj
- in zachudenost mojih ustnic je bila kot pozdrav.
- Bil sem sonce, ki je zhelelo z luno igrati kaj vech
- kot psihodramo, preperele zavese, umazan pod in strah,
- zhelel sem klitje v vse smeri, rast, ogenj, grmenje,
- bliskanje, bleshchavo, zhelel sem oblechi sadje, umivati vodo,
- zhelel v stare kosti zgostiti drevesni sok.
- Bil sem tvoja kino-predstava in glavne junake sem
- stresal iz levega rokava med smehom, ki je blazhil
- neosvojene trdnjave samot, da sem se razlival po
- Ljubljani she celo poletje, ne da bi bilo mi jasno, chemu se te
- izogibam, ko pa vendar ne moresh biti moja zhrtev niti podnevi.
- Sozhitje razlichnosti
- Ne peche vest, ne peche rast.
- Vsako jutro, ko se nanovo sestavim,
- sem vesel,
- sem preprost,
- sem divji in hrzajoch,
- sem upanja poln,
- sem plesalec,
- sem zhival,
- sem drevo,
- sem preprosto fajn.