Revija SRP 27/28

Lev Detela

 
NEMSHKO-AVSTRIJSKE KNJIZHNE NOVOSTI
(Tendence in trendi)

 

Znani hamburshki tednik DIE ZEIT je svoj letoshnji pregled knjizhnih novosti postavil pod skupni imenovalec Uboga nemshka literatura. Toda ta naslov je ochitno samo izzivalni oksimoron, “bistroumni nesmisel”. Ulrich Greiner skusha v svojem uvodniku v nasprotju z mnenji nekaterih ocenjevalcev v drugih chasopisih na tak nachin opozoriti na kvaliteto sedanje nemshke literature.

Oznaka “nemshka” literatura lahko zavaja. V Avstriji in Shvici radi poudarijo regionalna obelezhja, vsebinske, jezikovne in stilistichne posebnosti svojih knjizhevnosti v “nemshkem jeziku”. Sicer pa nekatere knjizhne novosti spet dokazujejo, da se ochitne mentalne razlike pojavljajo tudi na ozhjem prostoru sedaj politichno zdruzhene Nemchije. Pisatelje iz nekdanje Nemshke demokratichne republike privlachijo teme in literarni nachini, ki jih ponavadi ne srechamo v avtopoetikah piscev z bogatega zahodnega podrochja nemshke drzhave.

V Dresdnu leta 1962 rojeni Ingo Schulze je eden tistih mladih avtorjev, ki so ta chas v sredishchu medijske pozornosti - in to ne brez razlogov. Problematiko tako imenovanega prehodnega obdobja, ki tare vzhodnonemshkega chloveka, je namrech spretno predstavil v romanu Simple Storys (Preproste zgodbe, Berlin Verlag, 19,8 EURA). Oznaka “zgodbe” oziroma “shtorije” ochitno zavaja. Schulze je pravzaprav napisal dokaj obshiren roman o ljudeh iz vzhodnonemshke province, ki sicer mozaichno razpada na posamezne scene z razlichnimi protagonisti, vendar se te zlivajo v dovolj povezano celoto z eno samo generalno temo: vplivi politichnih sprememb v zasebnem zhivljenju ljudi, ki so bili navajeni na popolnoma drugachne nachine druzhbenega in zasebnega vedenja in se v novih pogojih velikokrat ne znajdejo. V ospredju je kriza identitete shirshe druzhbene skupnosti, ki se zajeda globoko v privatno zhivljenje posameznih protagonistov.

O porazhencih z nemshkega vzhoda, ki jih je povozil najnovejshi zgodovinski razvoj, izvemo veliko tudi iz romana drugega mlajshega vzhodnoberlinskega pisatelja. Ingo Schramm predstavi v svoji novi, izrazito metaforichni knjigi Aprilmechanik (Aprilska mehanika, Volk & Welt, Berlin, 18,9 EURA) mlad ljubezenski par. Zhe v nekdanjem komunistichnem sistemu se Susanni in Franku ni najbolje godilo, zdaj, v obdobju zdruzhene Nemchije, pa sta prishla z dezhja pod kap. Frank, ki je izgubil delo, pijanchuje z ljudmi v podobnem polozhaju v neki vzhodnoberlinski pivnici, prijateljica ga zapusti in katastrofa najde svojo pot k cilju.

Junaki mladih vzhodnonemshkih pisateljev so eksistenchno prizadeti zaradi nemshke zdruzhitve. Ta tema je na zahodu manj pomembna. V romanu lanskoletnega nagrajenca z nagrado Bachmannove Norberta Niemanna, ki je izshel pod naslovom Wie man’s nimmt (Kakor se vzame, Hanser Verlag, München, 24,2 EURA), se siti malomeshchanski provincialci dushijo v frazah iz tisocherih besed. Zdolgochaseno se poigravajo z intelektualnimi igricami brez smisla. Glavni protagonist Schönlein zhivi s svojo zheno in otrokoma urejeno zhivljenje, vendar ga zheja po nizhjem. Povezhe se z za generacijo mlajsho Liso, “hcherko” viharnega leta 1968 in “vnukinjo nacistov”, ki ji sanje o revoluciji ali revolti ne pomenijo nichesar. Za njo velja deviza “radikalnega povprechja”. Ob koncu je glavni junak padel “iz vseh druzhb” in izgubil identiteto. Niemannov novi roman je spretna projekcija aktualnega izpraznjevanja bivanjskega smisla v kapitalistichni druzhbi na prelomu dveh tisochletij.

Najnovejshe knjige nekaterih znanih avstrijskih pisateljev posegajo vchasih manj visoko. Naslov zadnjega romana celovshkega germanista in univerzitetnega profesorja Aloisa Brandstetterja je spretna besedna igra. Delo se imenuje Gross in Fahrt in je izshlo pri salzburshki zalozhbi Residenz (cena 20 EUROV). Gross je ime glavnega junaka, ki je svoje dni vozil politichno in drugo prominenco na strogo uradne pa tudi tajno privatne cilje - dokler mu ni bilo vsega dovolj. Presedlal je k reshilnemu avtomobilu, s katerim se je smrtno ponesrechil. Njegov brat je upokojeni profesor klasichne grshchine, ki je obseden z reshevanjem najrazlichnejshih besednih etimologij. Kako tudi ne, saj je pravi dvojnik pisatelja Brandstetterja, ki je mojster besednih konjichkov. Tudi naslov Gross in Fahrt namrech dvoumno izziva, saj pomeni istochasno velik (ali sijajen) pri vozhnji.

Barbara Frischmuth je znano avstrijsko pisateljsko ime. V romanu Die Schrift des Freundes (Prijateljeva pisava, Residenz, Salzburg, 25 ERO) obravnava temo, ki ji je kot turkologinji in hungaristki posebno blizu. Razchlenjuje razmerje med racionalistichno Anno in Turkom Hikmetom, kar ponudi zanimivo snov za pisateljichina multikulturna izvajanja in kritiko aktualnega zahodnjashkega sovrashtva do tujcev. Vendar avtorica shtevilnih statistichnih in kulturoloshkih dejstev (ki jih stanovitno navaja) po mnenju ocenjevalcev ni znala preliti v uchinkovito literarno strukturo.

O ljubezni in njeni izgubi pripoveduje v romanu Vermutungen über di Liebe in einem fremden Haus (Domneve o ljubezni v tuji hishi, S. Fischer Verlag, Frankfurt am Mein, 17,8 EURA) predarlska pisateljica Ulrike Längle. To je literarno mochna pripoved o Fanny in njenem ponesrechenem zakonu. Odpravi se na potovanje na Shvedsko, kjer najame staro hisho gospoda Lundberga ob nekem jezeru. Opisi junakinjinega osvajanja novega bivanjskega obmochja, njeno raziskovanje usod prednikov druzhine, kjer stanuje, ureja vrt, se odpravlja na izlete, so oblikovani v lepem, sicer morda nekoliko sentimentalnem jeziku. V ospredju dogajanja je predvsem razchishchevanje dosedanjega zhivljenja glavne junakinje in njeno ponovno vzpostavljanje medchloveshkih stikov.

Am Felsfenster morgens (Ob oknu na skali zjutraj, Residenz, Salzburg, 31,1 EURA) je naslov chetrte dnevnishke knjige Petra Handkeja. Obravnava chas med leti 1982 in 1987, ko je s hcherko Amino pretezhno zhivel v Salzburgu. Ko hcherka obiskuje gimnazijo, prevaja Handke za starim zidovjem Mönchsberga tujo literaturo (med drugim tudi pesmi Gustava Janusha). Kar se Slovenije in Slovencev tiche, je she vse v redu: “Kaj ni moch Slovencev v tem, da nimajo drzhave, da nochejo biti drzhavotvoren narod?” Ni pa zadovoljen z Avstrijo: “Ne, ... A. (vstraja) ni moja dezhela!” V glavnem gre za lirichni pogled v pisateljevo notranje zhivljenje in obchutenje, ki se razodeva v shtevilnih bolj ali manj leporechno oblikovanih stavkih ali sentencah. Nekatere belezhke ne zapolnijo niti ene tiskarske vrstice, druge obsegajo po kako stran. Nikoli se ne zakljuchijo s piko, temvech namenoma ostanejo fragment. Pisatelj obchasno zapusti svoje skalnato salzburshko podrochje. Posebno rad se odpravi na slovenski Kras. V Piranu, ki mu bo dal motiv za znano igro brez besed, opazi leta 1983 “dekle z rdechim pletom”, “zastave sprehajajochih se kadilcev”, “zhensko, ki zvecher iztepa sukno na balkonu”. V tem obdobju nastane Handkejeva s slovensko tematiko prepletena proza Ponovitev, ki je prevedena tudi v slovenshchino (zalozhba Wieser, Celovec, 1988).

Do dolochenih premikov prihaja v nekaterih popularnejshih trivialnih zvrsteh. Novi kriminalni roman Avstrijca Gerharda Rotha z naslovom Der Plan (Nachrt, S. Fischer Verlag, Frankfurt am Mein, 19,9 EURA) ne izzhareva kakega politichnega sporochila, kar je bilo znachilno za prejshnja dela tudi tega avtorja. Knjiga o seriji zlochinov zaradi odkritij dunajskega arhivarja dr. Feldta je napisana v “amerishkem slogu “, napeto in z veliko action - in je zhe dalj chasa na lestvici avstrijskih uspeshnic. To zhal ne velja za drugi zanimivi kriminalni roman te sezone. Pod naslovom Die Irren und die Mörder (Blaznezhi in morilci,Otto Müller Verlag, Salzburg, 14,2 EURA) ga je napisal Walter Wippersberg. Vodilna zgodba je sicer zasebna: profesorico Martho Dressler poskusha umoriti njen dolgoletni ljubimec. Pri tem mu pomagajo trije ugledni drzhavljani. V ozadju dogajanja pa je vishja, politichna resnica: vsi omenjeni zhele zastrupiti pitno vodo in na ta nachin destabilizirati drzhavo. Privatno se tako spet pomesha z druzhbenokritichnim, kar je sploh znachilno za vechino v nemshchini napisanih knjig v sicer razlichnih avtopoetikah, ki so izshle v zadnjem chasu.