Revija SRP 27/28

Ivo Antich

MED REVIJAMI

 
TRIJE ZVEZKI REVIJE "BOREC"
(revije za zgodovino, literaturo in antropologijo)

1) Sht. 559-560/1997: Izrazito tematska dvojna shtevilka, posvechena eni od nekdanjih "sojugoslovanskih" republik. Tema je definirana kot MAKEDONIJA, SOSEDA NA VZHODU. Avtorji prispevkov Dimitar Mirchev (Osamosvojitev Makedonije - dejstva in zgodovinski pomen), Bozho Repe (Povezave v jugovzhodni Evropi ter polozhaj Slovencev in Makedoncev v njih), Dragi Stefanija (Slovenci o Makedoniji in Makedoncih), Slavko Miloslavevski (Pogovor z Dobrico Ćosićem), Ivan Katardjijev (Republika Makedonija in sosede - vcheraj, danes, jutri), Bozhidar Jezernik (Oblikovanje makedonske zavesti) obshirno, strokovno in izchrpno osvetljujejo fenomen Makedonije in omogochajo slovenskemu bralcu bogato informacijo. Dve barvni likovni reprodukciji.

2) Sht. 561-562-563/1998: Prvi zvezek jubilejnega 50. letnika, revija namrech izhaja od 1948. Uvodni ton v zajetno trojno shtevilko daje razprava o Franciji med vojno, avtor je Bozho Repe (Francija med drugo svetovno vojno: vprashanje kolaboracije, odpora in erupacije ter mozhne primerjave s Slovenijo). Pavle Chelik osvetljuje slov. uniformirano policijo od pomladi 1990 do pomladi 1997 (Ugasla zvezda), Marijan Kranjc prispeva "skico za varnostno shtudijo" (Obveshchevalno-varnostna zashchita pohoda 14. divizije NOV in PO Slovenije na Shtajersko), Mateja Rezhek pishe o politichnem padcu Milovana Djilasa (Prvi poraz partijskega "liberalizma"), Tine Kurent objavlja tri numeroloshke razprave, prva je posvechena 500-letnici izgona Judov iz slovenskih krajev, druga se ukvarja z novim slovenskim mitropolitom dr. F. Rodetom, tretja z velikim shmarnom 1997. Preostali avtorji so: Ivo Zhajdela (Kdo hoche opravichiti umor kaplana Franca Kramaricha?), Tone Avsec (Kaj pravzaprav hoche Ivo Zhajdela?), Alenka Gerlovich (Glasba na Slovenskem in druga svetovna vojna - v drugo), Bozho Repe (Prof. dr. Tone Ferenc - sedemdesetletnik). Sledijo avtorski sinopsisi in jubilejni zapis Jozheta Dezhmana (Petdeset let revije Borec). Likovno in slikovno gradivo.

3) Sht. 664/1998: Drugi zvezek jubilejnega letnika je uredil Primozh Vresnik, prof. fil. in soc. ter dramatik, ki raziskuje slovensko bogoslovje. Naslovna opredelitev shtevilke nakazuje temo (Spregledano slovensko bogoslovje - ponuditi roko drugache mislechemu), ki je posvechena "civilnopravnemu angazhmaju slovenskega bogoslovja med drugo svetovno vojno in po njej". Vresnik je avtor treh zachetnih spisov (Uvodna misel; Duhovnozgodovinski pregled tomistichne in neotomistichne filozofije...; Duhovnozgodovinski pregled dogajanj v slovenski cerkvi med obema vojnama...). Sledijo dr. Angelik Tominec (Osnova krshchanskega socializma), F. S. Finzhgar (spominski zapis o njem in njegov tekst "Zachetek vojne"), Ksaver Meshko (spominski zapis o njem in njegov tekst "Bozhich trpechih"), dr. Ivan Jozhef Tomazhich (spominski zapis o njem in njegov tekst "Pismo ob posvechenju v shkofa"), dr. Fran Kovachich (spominski zapis o njem in njegov tekst "Sluzhabnik bozhji A. M. Slomshek, knezoshkof lavantinski"), Janez Janzhekovich (spominski zapis o njem in njegov tekst "Ali je Bog modroslovcev umrl?"), Stanko Cajnkar (spominski zapis o njem in njegov tekst "Katolishka obnova med nami"), dr. Vekoslav Grmich (Krshchanski humanizem). Na koncu so opombe in avtorski izvlechek. Likovno in slikovno gradivo.

 

DVA ZVEZKA REVIJE "SLAVA"

1) Sht. 1 - 1996/97: Po zunanji opremi skromna revija, ki jo obchasno izdaja debatni krozhek slavistov FF v Ljubljani, presenecha z vsebinsko -informativnim bogastvom vsakega zvezka. Shtevilko zachenja blok s prevodi vech prevajalcev ene same pesmi poljske nobelovke Wislawe Szymborske; s citati iz te pesmi so oznacheni tudi posamezni vsebinski sklopi zvezka. Kot pojasnjuje uvodna belezhka (Zamishljam si svet), gre za rezultate natechaja, ki so ga razpisali Drushtvo slov. knjizhevnih prevajalcev, DSP in Veleposlanishtvo Rep. Poljske. Objava prevodnih variant ob izvirniku omogocha zanimivo primerjavo in obichajno zelo redko kritiko prevodov. Prvo nagrado natechaja je dobil Mladen Pavichić, drugo si delita Jacek Kozak in Peter Svetina, tretja je Bojana Todorović, sledijo pa she prevodi Katarine Shalamun Biedrzycke, Andreja Leskovica, Nine Lulik, Kazimiere Lulika, Metke Zobec, Aleksandre Kaczynske s Karli Pintarich. Na prevajanje zadevne avtorice se nanashata krajsha esejistichna zapisa Petra Svetine (Shtejem, shtejem, ena manjka...) in Bojane Todorović (Snujem prevod). Peter Tomazhin objavlja chlanek s primerjavo med Zhupanchichem in njegovim sodobnikom, poljskim pesnikom Leopoldom Staffom (Ob izidu prevoda lirike Leopolda Staffa), Tanja Jerman pa pishe o slov. prevodu romana "Zachetek" poljskega pisatelja A. Szcypiorskega (O prevajalskih reshitvah in odstopanjih). Sledi Vlado Nartnik z numeroloshko razpravo o ruskem filozofu Solovjovu (Vladimir Sergejevich Solovjov - prerok nashe dobe). Marijan Dović predstavlja dramatika Dimitrija Kralja, ki zhivi v Izoli (Casinojevo dvigalo: esej o dometu in mejah metafikcije), Agnieszka Bedkovska v poljshchini objavlja razpravo o pojmu "doma" v slov. in polj. jeziku, Peter Weiss pishe polemichno v zvezi z odzadnjim slovarjem slov. jezika (Odzadnji slovar, dve gospe in en stavek), Majda Vrhovnik razpravlja o politiki in jezikoslovnih problemih v zvezi z disketo, na kateri so t. im. "udbomafijski dosjeji" (Politika, besedilne podatkovne zbirke in rachunalniki), na koncu je informativni zapis Natashe Kavash (Polonistika na Shlezijski univerzi v Katovicah).

2) Sht. 2 - 1996/97: V sklopu "Filologija ozhivljena" jezikoslovne razprave objavljajo: Marija Jezh (Iz novejshega besedotvorja), Franja Lipovshek (Ena oblika, dva pridevnika - kdaj in kako?), Ljudmila Bokal (Jezik oglashevalskih besedil), Emil Tokarz (v poljshchini o novih jezikih nekdanje YU). V sklopu "Med besedo in besedilom" objavljajo: Primozh Jakopin z Andrejo Musar (Kvantitativni prikaz prevoda zbirke zgodb), Bozhena Tokarz (v poljshchini o intertekstualnosti v prevodu), Agnieszka Bedkowska (Podoba zhene v slovenskih, bolgarskih in poljskih pregovorih). V sklopu "Chas pravico ima, da se vmeshava" nastopata Vlado Nartnik z numeroloshko razpravo (Sveta gora in Gorica med Cahami in Brezjami) in Marjeta Gregorach z zgodovinsko raziskavo o znanih kranjskih plemichih (Rodovina Lamberg), ki ji dodaja avtobiografsko pesnitev Jozhefa Lamberga (ok. 1550) v nem. izviniku in svoji poslovenitvi. Shtevilko zakljuchuje zapis o mailartovskem projektu SLAVA, ki ga je januarja 1996 zasnoval akad. slikar Andrej Skrbinek iz Slov. Bistrice (z izborom nekaterih del in s seznamom udelezhencev).