Revija SRP 27/28

Ivo Antich

HODNIK CHASA

 

(Slushni dialog, pravzaprav shizomonolog na temo: dvajset let pozneje)

(moto: TA SREP UP OPIC)

OSEBE (so tri, a glasova sta dva, namrech eden v dveh izvedbah):
SPRE: Sprejemni Referent (z malce mehanichnim prizvokom)
CIPO: Civilni Povprechnik (naraven glas)
TAUP: Taborishchni Upravnik (isto kot SPRE)

PRVI DEL: LETO 3978

Koraki odmevajo po hodniku, ki se zdi neskonchno dolg. Naposled koraki obstanejo, shum elektronskih vrat, koraki vstopijo v neodmeven prostor, spet obstanejo. Shum vrat, ki se zaprejo. Tishina.

SPRE: Vi ste?
CIPO: Civilni Povprechnik sht. 9889 na shesto potenco, genetska shifra UXA8XW.
SPRE: Dobro. S kakshnim namenom ste prishli k nam? Opozoriti vas namrech moram, da pri nas uposhtevamo le skrajno resne primere... Saj veste, da se tako pomembna ustanova, kot je tale nash "Inshtitut za transbioloshko prekvalifikacijo", ne more ukvarjati s kakrshnimikoli zadevshchinami...
CIPO: Seveda vem, visoko sposhtovana ekscelenca Vojshchak Sprejemni Referent... Moja zadeva je skrajno resna... Zhelim namrech konchati svoje zhivljenje, sam pa se, kot je znano, nihche ne more likvidirati, ker poseben detektor v vashem visoko sposhtovanem "Inshtitutu" takoj razkrije Civilnega Povprechnika, ki ima takshne neustrezne namene...
SPRE: Khm..! Najprej mi povejte, ali zhelite konchati samo svoj individualni materializacijski ciklus, oznachen z vasho shtevilko in genetsko shifro, ali pa bi se radi totalno dematerializirali, se pravi povsem iznichili?
CIPO: Ne razumem vas chisto dobro, visoko sposhtovana ekscelenca Vojshchak Sprejemni Referent... Vem le, da se zhe skoraj celo tisochletje - pred petimi dnevi sem imel 999. rojstni dan - vlachim po svetu in da mi je vsega dovolj... Razumite, prosim, jaz ne zdrzhim vech... Rad bi si odpochil od tega brezdelja... To je resen problem... V neki knjigi doktorja Janeza Atlantidiusa Emonskega sem bral, da so tudi prebivalci Atlantide odpravili smrt, kar pa jim je schasoma zachelo tako presedati, da so se iz te svoje obvladane smrti reshili s kolektivnim samomorom s pomochjo eksplozije solarnega megareaktorja...
SPRE: Da, da, to pisari tisti psihopat Atlantidius, da... Ampak vse njegovo chvekanje je brez res trdnih dokazov. Same hipoteze, fantazijska sklepanja, bolj pravljice za otroke kot pa uposhtevanja vredne znanstvene raziskave. Mislim, da bi bilo treba Atlantidiusa enkrat za vselej onemogochiti, toda visoko sposhtovana blagorodna ekscelenca Vojshchak Vrhovni Nadpovprechnik sht. rimska Ena je za sedaj she mnenja, da tisto pisarjenje v imenu demokratichnosti she lahko vegetira na obrobju nashe brezhibne druzhbe. Neustrezna literatura sicer res znizhuje optimistichno potenco civilnih povprechnikov, vendar so danes zhe tako redki individuumi, ki se jim ljubi brati, da Atlantidius dejansko ne pomeni posebne nevarnosti, she zlasti, ker je stalno pod najmodernejsho vibracijsko kontrolo. Veste, mozhakar je za nas zanimiv tudi kot psiholoshki eksempel. No, rekli ste, da me niste chisto dobro razumeli...
CIPO: Da, visoko sposhtovana ekscelenca Vojshchak Sprejemni Referent... Ne razumem namrech, kakshna je razlika med koncem individualnega materializacijskega ciklusa in popolnim iznichenjem...
SPRE: Pojasnil vam bom... Vsako zhivo bitje je chlen v neskonchni verigi svojih prednikov in potomcev. Tak posamezen chlen je t. im. individualni materializacijski ciklus, znotraj katerega se individuum, oznachen s shtevilko in dolochen z genetsko shifro, po postopku v materializacijski epruveti realizira v svojo chutom dostopno, pojavno obliko. In kot imamo strogo kontrolirana t. im. rojstva, tako tudi nihche ne more zapustiti svoje pojavne oblike brez privolitve in nadzorstva nashega "Inshtituta". Ukinitve individuumov pa so dveh vrst: posameznika namrech lahko odstranimo v krematoriju le kot pojavno obliko in potem iz pepela kot snovi, ki jo v epruveti oplodimo, konstruiramo novo bitje, druga mozhnost pa je postopek z absolutno dematerializacijskimi zharki, za katerimi ni nobenega niti mikro-subatomskega ostanka...
CIPO: Jaz bi bil na vsak nachin zainteresiran za to drugo varianto. V nobenem primeru se ne bi vech zhelel pojavljati na tem svetu, v prav nikakrshni obliki...
SPRE: Hja, toda obstaja majhen problem... Ta je skrit v vashi genetski shifri...
CIPO: Kako to mislite, visoko sposhtovana ekscelenca Vojshchak Sprejemni Referent?
SPRE: Pomen vsake genetske shifre je shranjen v nashem centralnem rachunalniku. Shele ta bo dal bistveni odgovor glede vashe ukinitve. Vasho shtevilko in shifro bom vlozhil v rachunalnik skozi tole vstopno lino in v dveh sekundah se bo odgovor zasvetil na tistemle ekranu...
CIPO: Aha, se je zhe pokazalo... Kaj razberete iz teh nerazumljivih znakov..?
SPRE: Odgovor iz rachunalnika se glasi: minus V-T-PRAX 1904... To pomeni, da ste z vasho genetsko shifro dolocheni za she 1904 leta trajanja v zhe obstojechi pojavni obliki. Vash bioloshki material ima pach she toliko funkcionalne potence v sebi... In ker ste s proshnjo po ukinitvi izprichali svojo kuzhno nesocializiranost in nezrelo malodushnost, boste naslednjih tristo let prezhiveli v posebnem taborishchu za prevzgojo problematichnih tipov...

 

DRUGI DEL: LETO 3998

Koraki odmevajo po hodniku, ki se zdi neskonchno dolg. Naposled koraki obstanejo, shum elektronskih vrat, koraki vstopijo v neodmeven prostor, spet obstanejo. Shum vrat, ki se zaprejo. Tishina.

TAUP: Vi ste?
CIPO: Civilni Povprechnik sht. 9889 na shesto potenco, genetska shifra UXA8XW, taborishchna shtevilka 1225.
TAUP: Gotovo vam je znano, da identiteto strank lahko takoj ugotovimo s pomochjo videorachunalnika. Kljub temu pa pustimo, da se vsakdo predstavi najprej sam, saj nachin te samopredstavitve omogocha dodatne informacije o zadevnem osebku. Vi ste se predstavili povsem v starem duhu, kot je bilo pach v navadi v prejshnjem, propadlem in presezhenem vojashko-totalitarnem rezhimu... Na predavanjih za gojence nashega prevzgojnega taborishcha ste bili seznanjeni z zgodovinskimi spremembami, vendar jih, kot vse kazhe, nochete uposhtevati...
CIPO: Ah, oprostite, visoko sposhtovana ekscelenca Taborishchni Upravnik! Zareklo se mi je... Moch navade... Vem, da bi se moral predstaviti le s svojo taborishchno shtevilko...
TAUP: Seveda... Zdaj imamo civilno demokratichno druzhbo, v kateri ni vech delitve na tako imenovane "civilne povprechnike" kot podrejene in tako imenovane "vojshchake" kot nadrejene osebke. Nasho druzhbo zdaj sestavljajo le enakopravni sobivajochniki, za katere tudi genetska shifra ni vech osnovni identifikacijski podatek. Za svobodne osebke zadostuje navadna, za taborishchnike pa taborishchna shtevilka. Dokler taborishcha in taborishchnike seveda sploh she imamo... No, dobro, povejte, zakaj ste prosili za pogovor z mano, ki me, mimogrede recheno, ni treba nazivati z "visoko sposhtovana ekscelenca Taborishchni Upravnik", saj po novem zadostuje le "sposhtovana ekscelenca Taborishchni Upravnik"...
CIPO: Razumem, sposhtovana ekscelenca Taborishchni Upravnik... Torej, moj problem je pravzaprav ravno tisto, kar ste malo prej zhe vi omenili... Namrech negotova prihodnost taborishchnikov in taborishch za prevzgojo problematichnih tipov...
TAUP: No, res ima nasha civilna demokratichna druzhba v nachrtu popolno odpravo tovrstnih taborishch, vendar je to shele stvar nekoliko oddaljene prihodnosti. Pri teh stvareh je potrebna postopnost. Zaenkrat bo zadostovalo, da spustimo na prostost tiste gojence, ki so se po nashih ocenah v dosedanjem prevzgojnem procesu vsaj deloma osvobodili svoje problematichno-sti... Ne razumem, v chem bi bil pri tem za vas kakshen usoden problem...
CIPO: Dovolite, da pojasnim s prispodobo. Gotovo poznate pripovedko o rumenem slavcu, tisto izpod peresa nashega velikega pisatelja Janeza Atlantidiusa Emonskega, ki ga je prejshnji rezhim le tezhko prenashal...
TAUP: Pripovedko o nenavadnem slavcu, ki je lahko zhivel in pel le v kletki; ko so ga zashchitniki naravnega bivanja izpustili na prostost, je nehal peti in potem je kmalu poginil. Povedati najbrzh hochete, da ste vi pravzaprav kakor ta rumeni slavec, kajne?
CIPO: Tochno tako, sposhtovana ekscelenca Taborishchni Upravnik... Za pogovor z vami sem zaprosil zato, da bi vam sporochil svojo zheljo, da me chrtate s spiska taborishchnikov, ki so predvideni za izpustitev. Na oglasni deski v taborishchni menzi sem videl tisti spisek...
TAUP: Hm, moram vam odkrito povedati, da mi ta vasha zhelja ni prav nich vshech, cheprav imate v nashi civilni demokratichni druzhbi seveda vso pravico do nje. Ali jo lahko shirshe pojasnite?
CIPO: Poglejte... V prejshnjem rezhimu sem zaprosil za svojo popolno likvidacijo, ker nisem mogel vech prenashati tega nashega z genetskim inzheniringom chezmerno podaljshanega zhivljenja. Moja proshnja je bila oznachena kot kuzhna nesocializiranost in nezrela malodushnost, zato sem bil obsojen na tristo let prevzgoje v taborishchu. Minilo je dvajset let in v tem chasu sem se zhivljenja in prisilnega dela v taborishchu tako navadil, da ne bi znal vech zhiveti na tako imenovani svobodi. Razumite, prosim, svobode me je groza!
TAUP: Hja, vmeshavate se v nash program. Bili smo velikodushni, sklenili smo, da bomo ob desetletnici osamosvojitve nashe drzhave izpustili prvo skupino tistih gojencev, ki so she ostali v taborishchu. Tudi glede vas smo presodili. da ste dozoreli za izpustitev. Kazhe, da smo se zmotili. She vedno je v vas druzhbeno shkodljiva stopnja nesocializiranosti in malodushne sebichnosti. Vasha zhelja, da bi ostali, je sicer razumljiva. V taborishchu imate osnovni red, hrano, higieno. Zhivljenje zunaj je res po svoje tezhje, ker ste povsem prepushcheni sami sebi. Toda vasha zhelja tudi pomeni, da se v nashi druzhbi ni nich bistveno spremenilo in da vas zato zhivljenje zunaj ne zanima, ne privlachi, to pa je destruktivno tudi v novih razmerah. Che bi pred desetimi leti, ko je pod shkarjami svojega stotrinajstega nezakonskega sina umrl vodja prejshnjega rezhima, Vojshchak Vrhovni Nadpovprechnik sht. rimska Ena, in je potem prishlo do razpada baltsko-balkanske konfederacije kantonov in osamosvojitve z demokratizacijo nashe drzhave, che bi takrat, pravim, podpisali "Deklaracijo navdushenja", kar vam je bilo sicer ponujeno, bi bili med tistimi, ki so bili izpushcheni takoj. Vas pa ni spremenilo niti teh dodatnih deset let v taborishchu. Zhelite torej ostati, dokler taborishche ne bo ukinjeno, kajti to se bo gotovo zgodilo prej, kot pa bo vam potekla kazen?
CIPO: Da, to je moja najvechja, edina zhelja.
TAUP: Prav. Za take primere pa imamo predviden poseben postopek.
CIPO: Za kakshne primere?
TAUP: Za primere skrajne sebichne trdovratnosti.
CIPO: In kakshen je ta postopek, che smem zvedeti?
TAUP: Iz tega prostora boste odshli po hodniku. Strazharji, ki jih ne vidite, oni pa vas vidijo skozi opazovalne naprave, bodo medtem zhrebali. Streljali bodo v vas, in to z navadno, starinsko pushko, zaradi vaje pach, kajti zhive tarche so razmeroma redke in zato dobrodoshle. Ali pa vas bodo pustili oditi. Odvisno od zhreba.
CIPO: Ampak, saj to vendar ni demokr...
TAUP: Vsaka vasha pripomba je odvech. In she tole: v vsakem primeru se zadnjich pogovarjate z mano. Zato vam bom nekaj pokazal, da se boste preprichali, kako velika je sprememba v nashi druzhbi. Zaradi chelade, ki jo imam na glavi, ne morete videti mojega obraza, zato vam ga pokazhem tamle na velikem ekranu.
CIPO: Kaaaj..? Ali vidim prav..? Vi... vi ste... saj vas poznam po slikah v vashih knjigah... Vi ste nash veliki pisatelj Janez Atlantidius Emonski... In vash glas... zhe ves chas mi je chudno znan... Tudi obraza Sprejemnega Referenta v "Inshtitutu" nisem mogel videti zaradi sluzhbene chelade... Ampak glas... Vi... vi... bili ste tudi... bil sem tudi SPRE...

 

Blazen krik, ki se izgubi v odmevih. Tishina. Koraki odmevajo po hodniku. Odjekne strel. Tishina.

(KONEC)