Revija SRP 25/26

Pavel Göstl

JUTRO - POLDAN - VECHER
 
/izbrani spisi dr. Janka Kostnapfla/

 

Pod naslovom JUTRO - POLDAN - VECHER je zalozhba UNIGRAF (1997) izdala izbrane spise dr. Janka Kostnapfla. Knjigo sestavljajo trije deli, pomensko oz. simbolno povezani z vsako od treh besed iz naslova. V poglavju Jutro avtor objavlja prispevke iz mladosti, v drugem delu (Poldan) so spisi iz t.i. zrelega obdobja, v zadnjem, tretjem (Vecher) pa so zajeta vechinoma dela iz chasov avtorjevega delovanja v psihiatriji.

Dr. Janko Kostnapfl je za zalozhbo Didakta uredil zhe knjigo SLOVENSKI PSIHIATRI, knjizhno noviteto na podrochju razvoja slovenske psihiatrije, v kateri je predstavljenih shestnajst najpomembnejshih protagonistov s tega podrochja. V tej za zgodovino slovenske psihiatrije izjemno pomembni knjigi je dr. Janko Kostnapfl obdelal delo in zhivljenje shestih pomembnih utemeljiteljev slovenske psihiatrije ter objavil tudi prispevek o mariborski psihiatriji in prikazal razvoj psihiatrichne bolnishnice v Begunjah.

Omenjeni avtor je znana osebnost s podrochja psihiatrije in tudi profesor na katedri za psihologijo ljubljanske medicinske fakultete. Medicino je shtudiral v Ljubljani in Leningradu (zdaj Sankt Peterburg) ter opravil specializacijo v Londonu. Medicinsko in medicinsko-specialistichno delo je opravljal shestinshtirideset let tako, da so mu v tem chasu poleg drugih priznanj podelili pomembna priznanja: mesto chlana Kraljevega zdruzhenja za medicino v Londonu, chlana Akademijske ustanove za medicino in psihiatrijo v Tarrytownu (ZDA) ter chastno chlanstvo Slovenskega zdravnishkega drushtva.

Obsezhno je njegovo publicistichno delo v raznih strokovnih in znanstvenih revijah, saj obsega vech kot 250 naslovov, poleg tega pa je uspeshen prozaist in analitichni opazovalec zhivljenja tudi kot sodelavec Razgledov in Knjizhevnih listov (priloge chasopisa Delo).

Dr. Janka Kostnapfla lahko uvrstimo na vidno mesto med mnoge slovenske pisatelje iz medicinskih vrst. Temi "Med medicino in literaturo" je leta l994 Inshtitut za zgodovino medicine posvetil Pintarjeve dneve. V referatu Davorina Valentija je dr. Kostnapfl omenjen kot opazen in pomemben sodelavec Zdravnishkega vestnika, v katerem v rubriki Feljton objavlja chrtice, glose in utrinke.

Izbrani teksti so zdaj v knjizhni obliki predstavljeni shirshemu slovenskemu bralstvu, ki s pomochjo teh zapisov lahko podozhivi medvojni chas skozi optiko mladega partizanskega medicinca-bolnicharja, nato brigadirja v delovnih akcijah, pa tudi mladega zdravnika na delu v Bosni.

Spomine preveva chas "velikih humanih dejanj", kot je npr. evakuacija ranjencev iz partizanskih bolnishnic - ponochi in mimo nevarnih okupatorskih in kvizlinshkih postojank. To je bil chas tveganj, poguma, pa tudi strahu, chas, ko se rojeva chlovechnost - ko strah premeni v pogum.

Poglavje Pred pol stoletja vsebuje tudi pouchne statistichne podatke o udelezhbi medicinskega kadra v NOB. Od skupnega shtevila priblizhno 350 shtudentov medicinske fakultete na zachetku druge svetovne vojne jih je sodelovalo v NOB okoli dvesto in od teh jih je padlo v bojih ali umrlo v taborishchih petinpetdeset, od 766 zdravnikov je bil vsak chetrti partizanski zdravnik.

Avtor preprichljivo predstavlja chas takoj po vojni, ko smo dobili popolno medicinsko fakulteto (pred vojno je ljubljanska medicinska fakulteta imela le prva dva letnika) in so se shtudentje, med temi she posebej "medicinci", izkazali. Poleg rednega in zahtevnega shtudija so shtudentke in shtudentje pomagali pri obnovi in gradnji bolnishkih objektov ter sodelovali pri izgradnji Shtudentskega naselja v ljubljanski Rozhni dolini.

Opisi zanimivih in pouchnih dogodkov so v knjigi JUTRO - POLDAN - VECHER napisani tekoche, literarno preprichljivo in mestoma presunljivo. Avtorja odlikuje izreden spomin, predirno pravichna analiza chasa ter z osebno skromnostjo "podkovana" drzha.

Posebej zanimiv in tehten je tretji del, v katerem se v dogodke vpletajo avtorjeva premishljevanja o staranju, umiranju in smrti. Iz svoje dolgoletne terapevtske prakse chrpa spomine na srechanja z mnogimi ljudmi razlichnih starosti in poklicev, skrbno se posvecha zhrtvam vojne in vojnih grozodejstev. Iz njegovih izkushenj veje pristno in odlochno obsojanje vsakrshnih vojnih grozot in opozorilo, da so vse vojne "tako rekoch" mnozhichni samomori udelezhenih narodov, predvsem manjshih.

V chrticah so navedeni tudi rezultati raziskav o vzrokih shtevilchnosti samomorov, kjer smo Slovenci pri vrhu te zhalostne statistike. V navidezno skromni knjigi (obsega 219 strani) se skriva bogastvo zelo shtevilnih dozhivetij iz avtorjevega zhivljenja in delovanja kot zdravnika-psihiatra in humanista-misleca.

Knjigo spremljajo barvne likovne reprodukcije malih plastik kiparja Stojana Baticha iz cikla Gilgamesh, iz epa o sumerskem junaku, ki ishche rozho nesmrtnosti in jo po mnogih tezhavah tudi najde; ko pa utrujen zaspi, mu rozho ukrade kacha in Gilgamesh ostane navaden smrtnik. Zhal "kiparjeve" zgodbe ne spremlja ustrezno pojasnilo. Tehten uvod h knjigi je prispeval dr. Matjazh Kmecl.

V chem bi lahko bila povezava med globokim in bistroumnim Kostnapflovim besedilom o zdravju, staranju in smrti ter likovnimi prilogami iz ciklusa Gilgamesh? Vsekakor je stremljenje po zdravem in dolgem zhivljenju v nas enako mochno, kot je bilo med junaki sumerskega ljudstva pred vech kot 5000 leti.