Revija SRP 25/26

Matjazh Hanzhek

 

V REDNOTE IN UMRLJIVOST

 

UMRLI ZA TRANZICIJO

Statistichna analiza ¨vechrazsezhnostno lestvichenje¨ (cluster analiza) umrljivosti v evropskih drzhavah je pokazala, da se drzhave zdruzhujejo v skupine po podobnosti vzrokov umiranja (Hanzhek, Turnshek, 1996 in Hanzhek, 1996a). Pri tem se je pokazalo, da se Evropa po vzrokih umrljivosti deli na dva razlichna dela, kjer ljudje umirajo po razlichnih vzorcih: vzhod in zahod. Ker pa je umiranje v glavnem povezano z zhivljenjskim slogom ljudi in manj z razvitostjo zdravstvenih institucij (Hanzhek, 1996b, 1996c), lahko sklepamo, da ti razlichni vzorci umiranja predstavljajo tudi razlichne zhivljenjske sloge. Vzhodno mejo zahodnega zhivljenjskega sloga predstavljajo drzhave nekdanjega avstro-ogrskega imperija brez Madzharske; le-ta se uvrshcha v vzhodni zhivljenjski slog. Ti dve glavni skupini zhivljenjskega sloga pa nista enotni, ampak ju sestavljajo podskupine drzhav, za katere bi lahko sklepali, da so si kulturno podobne. Za nas zanimivejsho zahodno skupino sestavljajo tri glavne podskupine: severnoevropske drzhave, drzhave kontinentalne Evrope in drzhave nekdanje Avstro-Ogrske. Pri tem pa Slovenija in Portugalska predstavljata dolocheno izjemo: sicer sta znotraj zahodnega zhivljenjskega sloga, a predstavljata svojo skupino (glej sliko 1).

Vemo, da na zhivljenjski slog ljudi vpliva poleg materialnih mozhnosti, torej ekonomske razvitosti druzhbe, tudi prevladujocha kultura s svojim diktatom obnashanja: prehrane (jedache in pijache), psihichnih znachilnosti (tolerantnost-agresivnost), socialnih veshchin (razumevanja okolja) ipd. Che lahko kulturo v najshirshem smislu definiramo kot “filter, ki dolocha nachin, kako vidimo in si razlagamo svet okoli nas”, potem lahko sklepamo, da ta filter dolocha tudi nashe odzivanje na okolje in s tem tudi nashe obnashanje. In katere so tiste glavne lastnosti, ki Slovenijo in Portugalsko sicer uvrshchajo na zahod, a ju od njega lochijo tako, da predstavljata svojo lasno skupino?

Delno razlago nudi analiza prevladujochih vrednotnih sistemov v drzhavah, ki jo je na podlagi mednarodne raziskave vrednot naredil Ronald Ingelhart (1995). S faktorsko analizo je obdelal podatke mnenjskih raziskav v 43 drzhavah in dobil shtiri prevladujoche tipe vrednotnih sistemov: vrednote, ki izhajajo iz tradicionalne avtoritete (cerkev, druzhina); vrednote, ki jih narekuje pomanjkanje ali prezhivetje; vrednote legalne ali racionalne avtoritete (drzhava); in postmoderne vrednote. V skupini tradicionalnih vrednot prevladujejo religioznost, nacionalni ponos, pokornost, zhelja po velikem shtevilu otrok, pomembnost dela. Med vrednotami pomanjkanja/prezhivetja so najpomembnejshe vrednote trdo delo, zaupanje v znanost, sposhtovanje starshevske in drzhavne avtoritete, dolzhnost do naroda, jasna slika o tem, kaj je dobro in kaj slabo, netolerantnost do drugachnih, denar ipd. Vrednote racionalne avtoritete so odgovornost, zanimanje za politiko, interesi v politiki, varchnost. Med postmoderne vrednote pa spadajo zaupanje ljudem, neodvisnost, spremembe, toleranca do drugachnih, ekologija, pomembnost prijateljev, prosti chas, zhenska gibanja, svoboda izbire ipd.

Ko je avtor ugotavljal, katere vrednote v posameznih drzhavah prevladujejo, je dobil skupine drzhav, kjer prevladujejo podobni vrednotni sistemi. In skupine, ki so se tvorile pri analizi vrednot, so v marsichem podobne skupinam, ki sem jih jaz dobil iz analize vzorcev umrljivosti (glej sliko 2). Pri tem moram poudariti, da sva uporabljala dve sicer podobni, a razlichni statistichni metodi: on faktorsko analizo in jaz vechrazsezhnostno lestvichenje. Tudi analizirane drzhave niso popolnoma identichne: on je analiziral 43 drzhav iz vsega sveta, jaz pa 45 drzhav, ki so chlanice Svetovne zdravstvene organizacije - regionalni urad za Evropo. Toda glavnina drzhav je istih. Iz primerjave obeh slik lahko vidimo, da skupino drzhav s postmodernimi vrednotami sestavljajo nordijske drzhave skupaj s Shvico; to pa so tudi drzhave, ki so si podobne po vzorcih umiranja. Vzodnoevropske drzhave, katerih znachilnost je veliko umiranje skoraj zaradi vseh vzrokov, tvorijo skupino tudi pri vrednotnem sistemu - so na prehodu med vrednotnim sistemom, ki ga narekuje pomanjkanje, in vrednotnim sistemom racionalne avtoritete. Slovenija in Portugalska sta si tudi pri prevladujochem vrednotnem sistemu podobni: nahajata se v sredi shchu, kjer ne prevladuje noben vrednotni sistem. Nekoliko se nagibata k vrednotam pomanjkanja in tradicionalnim vrednotam. Torej neke vrste vrednotna praznina ali zmeshnjava vrednot.

Natanchnejsha analiza posameznih vzrokov umiranja je pokazala, da se Slovenija in Portugalska od ostalih zahodnih drzhav ne razlikujeta pomembno po prichakovani dolzhini zhivljenja, shtevilu umrlih in podobnih kazalcih, ki se spreminjajo z razvojem in so do dolochene mere celo napovedljivi (srce, rak, prebavila, dihala). Razlikujeta pa se po vzrokih, ki so bolj odvisni od specifichne narodove kulture: prometne nesreche, ciroza jeter, diabetes, samomori, umori (glej Hanzhek, Turnshek, 1996). Ti dve skupini vzrokov umrljivosti sta bili tudi osnova za dve novi analizi zdruzhevanja drzhav (sliki 3 in 4).

Iz slike 3, ki predstavlja vzorce umrljivosti zaradi vzrokov, ki jih pogojno lahko imenujemo razvojni (bolezni zaradi raka, obtochil, dihal in umrljivost dojenchkov), vidimo, da se Evropa ponovno deli na dva glavna dela: vzhod in zahod. Pri tem so se drzhave Srednje Evrope preselile na vzhod (brez Slovenije in Avstrije) in z baltskimi drzhavami ter Ukrajino in Belorusijo tvorijo svojo skupino. Drugo veliko skupino tvorijo nerazvite azijske drzhave nekdanje Sovjetske zveze in Albanija, ostale vzhodne drzhave pa tretjo. Tudi zahodno skupino sestavljajo tri podskupine. Eno predstavljajo nordijske drzhave skupaj s Shpanijo, Malto in Portugalsko, drugo kontinentalne drzhave z Izraelom in Grchijo, tretjo pa drzhave Beneluksa in Slovenije z Zdruzhenim kraljestvom in Irsko. Po teh “razvojnih” vzrokih je torej Slovenija podobna drzhavam z relativno dobrim zdravstvenim stanjem.

Slika 3 pa predstavlja “kulturno” pogojene vzroke umrljivosti: umori, samomori, promet in ciroza jeter. Tudi tu sta se podobno kot pri prejshnjih dveh tvorili dve glavni skupini: vzhodna in zahodna. In znotraj njiju podskupine, ki so tudi do dolochene mere smiselne. Nekaj drzhav pa se je preselilo iz vzhoda na zahod in obratno. Makedonija in Malta iz vzhodnega zhivljenjskega sloga sta se glede na razvojne vzroke umrljivosti prikljuchili nekaterim severnim drzhavam, Bolgarija in srednjeevropske drzhave kontinentalnemu delu evropskih drzhav, Gruzija in Albanija pa sredozemskim drzhavam. Nasprotni prehod z zahoda na vzhod pa sta naredili Portugalska in Slovenija, ki sta po kulturnih vzrokih najbolj podobni Turkmeniji, Uzbekistanu ter Romuniji. Njim se pridruzhita she Madzharska in Moldova. Ostali dve vechji skupini vzhoda pa tvorijo Rusija in baltske drzhave eno, drugo pa Ukrajina, Belorusija ter ostale karpatske in azijske drzhave.

Sklenemo lahko torej, da se zhivljenjski slog v Sloveniji razlikuje od zhivljenjskih slogov okolja. V precejshnji meri je podoben panonsko-karpatskemu in azijskemu. Predvsem pa odstopa od stopnje razvoja, ki ga je Slovenija dosegla.

Viri:

Ingelhart (1995): Changing values, economic development and political change; International Social Science Journal, 145, Blackwell Publishers/UNESCO

Hanzhek, Turnshek (1996): Zhivljenjski slog in umrljivost v evropskih drzhavah, Druzhboslovne razprave; XIII/24/25

Hanzhek (1996 a): Odprite okna, zazhgite stare cunje; Delo - Sobotna

priloga, 9. 8. 1996

Hanzhek (1996 b): Kazalci druzhbenega razvoja Slovenije - zdravje, IB Revija 1-2

Hanzhek (1996 c): Umrli za tranzicijo; Revija SRP 23/24, 1997