Revija SRP 25/26

Janko Kostnapfl

 

DUHOVNO VAMPIRSTVO

 

Slovar slovenskega knjizhnega jezika navaja, da je vampir po ljudskem verovanju mrtvec, ki vstaja ponochi iz groba in sesa ljudem kri.

Vampir hlepi po krvi. Vampirstvo pa naj bi bilo dejstvo, da je kdo vampir. Slovar pozna tudi duhovno vampirstvo.

Pred leti so v Shvici (Mitteleuropa) seveda “na chrno” in za velike denarje razpechevali videokaseto, ki je prikazovala spolni akt, ko moshki v orgazmu pregrizne zhenski vrat in “igralka” izkrvavi. Zhenska je prebrala scenarij in privolila v igro, seveda pa ni vedela in prichakovala, da bo pred filmskimi kamerami umrla. To so vedeli “igralec” - morilec in zlochinski rezhiserji ter trgovci z novci (sec. J. Kr.). Slishal sem za mladega in nezhnega borca, ki je neposredno po zmagoviti bitki menda pil kri ubitega fashistichnega vojaka. Domobranski narednik “Bognar” je ob umoru Mire Lenardich, roj. Jeras, dne 23. novembra 1943 v domobranski postojanki na Jezhici pri Ljubljani uzhival in hlepel po njeni krvi ... (cit. J.K.: Z vojno po vojni).

Navedeni trije dogodki bi bili zgledi za vampirstvo in ljudje si vampirstvo tako najbrzh tudi predstavljajo.

Znani sodni medicinec prof. dr. Dushan M. Jevtić v svojem uchbeniku Sudska psihijatrija (1951) obravnava tudi nekrofilijo (necrophilia), iznakazheno seksualno nagnjenost, ki se kazhe v spolnem vzburjenju ter zadovoljstvu ob chloveshkem truplu. Takshno dozhivljanje kazhejo redki dushevni bolniki, a tudi psihopati (sociopati), ki jih je vchasih najti med osebjem prosektur, mrtvashnic ali med grobarji. Vampirstvo pa predstavlja po Jevtiću tiste nekrofilne osebe, ki odkopavajo svezhe grobove in premetavajo grobnice.

O takshnih ekscesih smo slishali pred leti s Kosova (jugovzhodna Evropa), chesh da so na pokopalishchih odkrivali otroshke grobove in trupelca metali iz jam. Ta pochetja so Srbi pripisovali Albancem.

Websterjev slovar angleshkega jezika navaja kot izvor besede “vampire” tudi srbski besedi vampir, vampira. V slovarju tujk V. Klaića pishe, da beseda vampir izvira iz turshkega jezika in je bila prevzeta v starobolgarski jezik. V psihiatrichni literaturi vampirstva ne navajajo pogosto in ga tudi ne definirajo dovolj jasno. V sploshnem naj bi pri tej dushevni motenosti shlo za manipulacijo s trupli. Pojem vampirstva bi lahko razshirili tudi na bolezensko manipulacijo s kostmi mrtvih ljudi, tako fizichno kot psiholoshko.

Predstavljamo si, da bi v kakshnih sprevodih prenashali v odprtih zabojchkih kosti “svojih” ubitih in umrlih ljudi ter jih razkazovali po cestah... Ali je na tak nachin sploh mogoche izkazovati pieteto do pokojnih?

Ali pa dvignimo takshno imaginacijo: V domovini in po shirnem svetu so v zemlji razmetane kosti, denimo 70.000 ljudi, ki so padli v boju z okupatorjem, bili ubiti kot talci, umrli v taborishchih in zaporih, padli kot mobiliziranci v sovrazhnih vojskah ali bili kot kolaboracionisti ubiti v mashchevanju po konchani vojni. In bi se nashli posamezniki, ki bi iz te slabo pregledne mnozhice kosti vsakrshnih ljudi zacheli lochevati in zbirati kosti “svojih”, morda manj shtevilnih pokojnikov, jih preshtevati ter metati na “svoje” kupe...

Mar bi v takshnem pochetju - glede na strokovno definicijo o manipulaciji s trupli oziroma kostmi - ne spoznali elementov duhovnega vampirstva?

Sodim, da je v zadnji Mednarodni klasifikaciji dushevnih motenj (ICD-10, WHO 1991) pomanjkljivo, da avtorji niso navedli in razlozhili pojma vampirstva, vampirizma. Mogoche so menili, da vampirstva ni, ali pa niso hoteli povedati, da vampirstvo je.

______
Iz knjige: Janko Kostnapfl JUTRO - POLDAN - VECHER, Zalozhba Unigraf, Ljubljana 1997;
she prej objavljeno v: Knjizhevni listi - Delo, 8.6.1995.