Revija SRP 25/26

Ivo Antich

 

ZNAMKE, ZNANKE IN ZNANCI V ZNAMENJU TREH CHRK

(Beseda k predstavitvi PPP in SRP v SHKUC 23. 10. 1997)

 

"Napishesh pesem. Jo odposhljesh. Dobish pesem. Jo preberesh. Nanjo napishesh novo pesem, ki jo spet odposhljesh. Tako pishesh, poshiljash, prejemash, zadrzhujesh, oddajash. In lepish znamke. Spoznavash nove znanke in znance. Prichakujesh njihove in svoje verze. Tkesh mrezho melosa, srechanj in branj, sestavljash splet samovolje in poezije. Prijateljstva. Ne postavljash pravil, ampak se prilagodish zdajshnjosti. Chas te ne obremenjuje. Dopisujesh se. Dopishesh si. In se sprashujesh: kdo in kdaj mi sprozhi pesem?" (cit. Revija SRP, 23-24/1997, str. 4).

S temi besedami je Andrej Lutman predstavil krozhenje ubesedene pesnishke energije, kot si jo izmenjuje priblizhno dva ducata bolj ali manj mladih slovenskih ( in ne le slovenskih) pesnikov, vkljuchenih v svojevrstno literarno gibanje, ki ga dolocha oznaka "Poezija po poshti" . Tri chrke "p" se navezujejo na dejstvo, da je v slovenskem ( in sploh evropskem) jezikovnem kontekstu ta chrka tako ali drugache v tesnem stiku z razlichnimi literarnimi pojmi (pesem, pesnjenje, pisanje, prevajanje, poezija, poema, proza...). Bolj kot kuriozum, da je v zachetku petdesetih let v Ljubljani izhajal tednik PPP (Poletove podobe in povesti), zasluzhen za zachetke slovenskega stripa, se zdi "simptomalno" to, da je "Poeziji po poshti" dala prostor javne medijske verifikacije revija, ki ima svoje ime prav tako sestavljeno iz treh (akronimskih) soglasnikov, od katerih je eden tudi "p". Najbrzh dovolj "chudno" ime za dovolj "chudno" revijo, saj so njeno ime nekateri ne ravno najbolj prijateljski "etimologi" skushali konjunkturno denuncirati v smislu nekakshne prikrite jugonostalgike in komunistichne (prepolovljene?) simbolike, "chudnost" pa je seveda tudi v dejstvu, da se mora revija, ki izhaja pet let, she zmeraj posebej predstavljati na robu svoje "ilegalnosti" (ta je pach she dodatno obchutena po nedavni ukinitvi predstavitvam revij namenjene rubrike v Delovih Knjizhevnih listih) . Sicer pa: che zhe je kakshna simbolika v imenu revije, potem bi shlo le za asociacijo na kritichno ostrino pri zhetvi plodov Svobode, Resnice in Poguma na chrti nadaljevanja ukinjenega biltena Sluzhbe za raziskavo programov RTVL. Kot je SRP med izhajanjem sam doumeval svojo podobo, je opazno svojsko vechanje delezha beletrije in likovnosti (reprodukcije, strip, karikatura...) v razmerju do zachetne prevladujoche socioloshke kritike (medijskih) inshtitucij, ki se zdaj "podaljshuje" v analize vrednot, s katerimi se ubada nemalo zbegana tranzicijska druzhba. Ta ima polna usta "Evrope", pri tem pa rada pozablja, da je bilo vprashanje o etiki delovanja kljuchno zhe za Sokrata, utemeljitelja evropske misli.