Revija SRP 25/26

Ivo Antich

 

OD HINKA DO BINETA

 

Henrik Smrekar - chrnovojnik (Krainer d. o. o., Ljubljana 1993; ponatis izv. izd. iz 1919) in Albin Rogelj - Bine (Co Libri, Ljubljana 1994) sta knjigi, izdani skoraj v istem chasu, predstavljata pa delo dveh karikaturistov, ki v povzetku in tako rekoch simbolichno zaznamujeta slovensko karikaturo dvajsetega stoletja. Tako je z dovolj znanima domachima oblikama njunih imen mogoche ob razmerju med obema knjigama zajeti tudi slovensko karikaturo med drugim in predzadnjim desetletjem: od Hinka do Bineta. Smrekarjev "Chrnovojnik", ki mu je v drugo izdajo spremno besedo pod naslovom Temni smeh na karnevalu krvavechega mesa ( z omembo vojne v Bosni kot aktualne vzporednice) napisal Boris A. Novak, je namrech karikaturistova chrnohumorna risarska in besedna kronika lastnega, chasovno in funkcionalno omejenega sluzhenja v avstro-ogrski vojski med prvo svetovno vojno. Rogljeva knjiga (s predgovorom Andreja Novaka: Prosti strel s tushem) pa je nekakshen antologijski pregled njegovega karikaturistichnega opusa, ki se je dokaj izrazito zakljuchil s politichno spremembo na zachetku devetdesetih (konec izhajanja humoristichnega lista Pavliha, poslej se Bine ukvarja bolj z mladinsko ilustracijo, stripom, slikarstvom), ko temperamentno nastopita zlasti Franco Juri in Aljana Primozhich. Che Hinkov tradicionalno ilustracijski stil najbolj markantno predstavlja slovensko karikaturo v prvi polovici stoletja, jo podobno zaznamuje Binetova izvirna varianta moderne "gole linije" v drugi. Kako blizu sta si karikatura in strip, je opazno tudi tu: cheprav ne gre za pravi zachetek slov. stripa, so stripski elementi (tesni preplet besednih in likovnih elementov, a uporaba "oblachkov" je redka) v "Chrnovojniku" vendarle zaznavni, uporablja pa jih tudi Bine (zlasti shale v vech slikah), chetudi she ne tako dosledno kot karikaturisti devetdesetih. Nekaj "patine" svojega chasa pach obdrzhi vsakdo.