Revija SRP 25/26

Ivo Antich

 

BURKEZH KOT NOBELOVEC

 

Nekoliko nenavadno je v okviru rubrik, namenjenih satiri in karikaturi, pisati o nekem nobelovcu, ampak Nobelov nagrajenec za literaturo za leto 1997 prav gotovo ni "navaden" nobelovec. Italijanski komediograf, igralec, rezhiser in scenograf Dario Fo (rojen 1926 v Sangianu pri Vareseju, severno od Milana, blizu shvicarske meje, njegov oche je bil zheleznichar, mati kmetica, shtudiral je slikarstvo in arhitekturo, nakar se je povsem posvetil gledalishchu) je za ene italijanske kritike zgolj trivialen populist, burkezh, glumach, banalen spogledovalec z anarhistichno levicharskim liberalizmom, za druge (npr. Umberto Eco) pa zasluzhen ustvarjalec na bolj ali manj zanemarjenem, preziranem podrochju humorja, satire, komedije. Dejstvo je, da je zhe desetletja znamenit po svetu in shiroko uprizarjan zlasti na Shvedskem (torej je odlochitev za nagrado tehtno utemeljena), precej so ga predstavljala tudi slovenska gledalishcha; vendar pa ga ni najti v marsikaterem leksikonu. Gre za avtorja, ki se markantno navezuje na avtentichno tradicijo italske komichne produkcije od Plavta in Terenca prek commedie dell' arte in Goldonija do Pirandella (slednji tudi nobelovec, 1934, torej Nobelova Foju` ni le "chisti shkandal" brez precedensa). S shirshih, zunajitalskih vidikov je Fojeva "nobelizacija" tudi dovolj avtoritarno opozorilo na izrochilo (srednje)evropskega srednjeveshkega glumashtva, na njegovo aktualnost ob koncu tisochletja, ki se zakljuchuje v nekakshnem duhu "vesele apokalipse" kot (tragikomichne) karnevalizacije sveta. Grki so pach tragedijske cikluse sklepali s komedijami, Shakespeare je celovit le s svojimi komedijskim licem in sodobni angleshki pisatelj Julian Barnes na obisku v Ljubljani izjavi, da je zabavnost eden od nachinov resnobe (gl. Delo, 7. okt. 1997). Kolikor namrech Fo "evocira" Kafko, bi shlo za bistveno "masko" smeha (kot oblike bolechine) na chloveku 20. stol., ki je med drugim radikalno problematiziral tudi zmeraj nejasno mejo med "nizko" in "visoko" umetnostjo.