Andrej Lutman
POEZIJA PO POSHTI
Napishesh pesem. Jo odposhljesh. Dobish pesem. Jo preberesh. Nanjo napishesh novo pesem, ki jo spet odposhljesh. Tako pishesh, poshiljash, prejemash, zadrzhujesh, oddajash. In lepish znamke. Spoznavash nove znanke in znance. Prichakujesh njihove in svoje verze. Tkesh mrezho melosa, srechanj in branj, sestavljash splet samovolje in poezije. Prijateljstva. Ne postavljash pravil, ampak se prilagodish zdajshnjosti. Chas te ne obremenjuje. Dopisujesh se. Dopishesh si. In se sprashujesh: kdo in kdaj mi sprozhi pesem?
- Boshtjan Leskovshek NEONSKO NEBO NAD MANO
- Franko Bushiĉ MEGALOMANIJA
- Dushan F. Moravec NAJPREJ CHISTO MALO
- Lalija Kobasich OGLED
- Rok Cunder DE SAGITTARIO QUADAM
- Raffaella Petronio NA BABILONSKIH TERASAH
- Marjetka Manfreda DAMIRJU
- Damir Shambarek Kukovich VIHAR
- Miro Bregar ZUNAJ MRAKA
- Stasha Miklavec CHAS BEZHI
- Stane Chrnchich DANES SEM LJUBIL
- Urshka Henigman ABSTRAKTNA
- Darjo Volarich UTRUJENE OCHI
- Jozhe Janezh NOVA MOZHNOST ZA DVOM
- Maja Jurich R,F,
- Marko Novak AFRODITINA PRICHESKA II.
- Andrej Lutman PRETOK
- Lalija Kobasich SHKOLJKA
- Damir Shambarek Kukovich MENIH
- Maja Jurich ODPRLA BI SE TI
- Jone Janezh ZAPISHEM
- Stane Chrnchich JE LJUBLZEN VSEZAVEST
- Franko Bushiĉ LJUBIL BI TE, CHE NE BI BILA KURBA
- Stasha Miklavec LEPOTICA
- Rok Cunder DE MYSTERTA MYSTICA MAXIMA
- Andrej Lutman BAL
- Dushan F. Moravec TO JE NAJMANJ
- Darjo Volarich ODIDEJO VSE DEZHEVNE NOCHI
- Miro Bregar SMOLA
- Raffaella Petronio KAJ LE SEM...
- Boshtjan Leskovshek TOMAHAVKI NAD LJUBLJANO
- Marjetka Manfreda POBEG 1
- Marko Novak AFRODITINA PRICHESKA III.
- Urshka Henigman VODA V VODO
Boshtjan Leskovshek
- NEONSKO NEBO NAD MANO
- na planetu se rozhe sushijo v travo
- za kravo
- na vozichkih se ljudje vozijo
- v daljavo
- na reklamnih panojih zhenske ljubijo
- v skushnjavo
- za hribi so doline in kmetije v miru
- za pushchavo
- takrat apolo vzleti in luna venchek dobi
- takrat v shkatli ogledal zajame pogled
- potep v krozhenje ptic za letnimi chasi
- in nasha pochutja dobijo krila
- takrat letala ogrevajo motorje
- takrat so rakete pripravljene za izstrelitev
- in sava je ganges
- tam mrlichi pochivajo na povrshini in reka jih nosi
- v ocean
- takrat se ribe veselijo in debelijo
- takrat je v tuljenju ginsberg zhiv
- in moshki se imajo radi med sabo
- sedaj je informacija sedmi element
- sedaj je hitrost osvoboditve
- sedaj vse prehiteva sebe brez sebe
- sedaj je prazno blazno res pravi trenutek
- za kavo
- sedaj je umetnik meter drv za termoelektrarno
- sedaj je pesnik zadnji nesporazum
- na chloveshkih farmah bitje v pozabo
- sedaj ure nimajo vech nihal
- ampak bite imenovanj v centru mnozhic
- sedaj chas prehiteva sto na uro tebe mene njih
- in erotika je samo odtis medija v mozhgane
- za zabavo lutk
- in ranjen renchim
- zhe v blazini zhivim
- kjer peresa mehchajo jezo
- in kriki onemijo
- v sladko zadovoljstvo
- v razcepljena sredishcha
- v razlezenost povsod
- v laser ki se raztrosi v sonce
- ki je radiacija atoma
- v kvante sovrashtva
- in banke podatkov so stiki jezika
- zmeshnjava obrazov kapitala
- so kure na gnoju vodeni izstrelki
- v rame in rome spomina
- zhelja je povsod ista
- fluorescenca seva
- skozi katode jaza
- v lijake sistema korporacij imenovanj
- telesa v prostoru za vozlishche matric
Franko Bushich
- MEGALOMANIJA
- MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA
- MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA
- MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA
- MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA
- MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA MEGALOMANIJA
- Dolochili smo diagnozo
- cheprav obzhalujoch
- natanchneje
- obupujoch
- ta razvratnica z juzhnim temperamentom
- povsem naga = brez prefinjenosti
- je vrocha zunaj in znotraj
- je naga zunaj in znotraj
- je prostashka zunaj in znotraj
- nenasitna
- PROSTAKINJA
- natanchneje
- MEGALOMANKA
- da
- ker kaj bi drugega
- lahko unichevalo kreativnost
- obrzdavalo in omejevalo
- blazhje odjemalo ji energijo
- jo fineje pomirjevalo
- poteshevalo in razprshevalo
- kot MEGALOMANIJA
- ta smrdljiva
- varljiva iluzorna
- edina krotiteljica zveri
- sovrazhnica vsake kreativnosti
- da
- zafrustrirani jo imenujejo strast
- ljubkovalno ji rechejo BABALON
- sanjarijo o njenih dolgih plavih laseh
- cedijo se jim sline
- ko gledajo v kelih njene pohote
- svojo patetichnost
- imenujejo navdushenje celo inspiracija
- bedaki
- pohota jim ne dopushcha sprevideti
- da nenadzorovano orgijashtvo
- je propad samo po sebi
- razuzdanost
- je smrt za intelekt
- kajti STRAST
- ne strast
- PROPAD
- destrukcija razpadanje razprshevanje
- KAOS je posledica POHLEPA
- MEGALOMANIJE
- ali
- nepresezhene ORALNE FAZE
- kot bi rekel ata FREUD
- (prev. iz hrv. I. Antich )
Dushan F. Moravec
- NAJPREJ CHISTO MALO
- Najprej chisto malo, potem vedno vech in vishje. S tal se je dvignil s
- tako lahkoto, da kar ni verjel. Ne lastnim ochem ne lastnim
- obchutkom. Dvigal se je pochasi in lebdel na krilih toplega zraka,
- ki je soparno vijugal po dolini nad belo cesto, vedno tanjsho in
- daljsho. Avto je ropotal po svoje, medtem ko je pish vetra izza
- brisalcev potegnil potrdilo o plachani parkirnini. Odprl je okno in
- stresel pepelnik. Siv pepel in ostanki cigaret so za avtom pushchali
- sled letala. Ravna siva chrta je prshela v praznini dneva. Potem je
- izkljuchil motor, povesil nos zrakoplova in pridobil hitrost, da bi
- se dvignil strmo v nebo. Vztrajal je v navpichnem letu, prebil
- plast tezhkih oblakov in se znashel v topli presojni megli, kjer je
- bilo vse zgoraj in vse spodaj. Letel je skozi sapo diha in postajal
- vse manjshe obzorje na nebu.
Lalija Kobasich
- OGLED
- Chvrst je premer
- gradov na oblaku
- kjer ptice v shavju celofana
- pojejo zjutraj in zvecher.
Rok Cunder
- DE SAGITTARIO QUADAM
- Napet je Lok
- in jaz sem ta pushchica,
- ki poleti v Nebo,
- ki shvigne kakor ptica.
- V sijajno Mesto zlatih streh,
- kjer s trgov, ulic in dvorishch,
- od vsepovsod odmeva smeh.
- (Srebrna Templja je zavesa,
- ki v sebi skriva Pot v Nebesa.)
- Na Pot, Brezmadezhna Kamela!
- Da v Bel Sijaj bi se odela,
- na vse kriplje sva hitela
- - in zhe nad Breznom sva visela.
- Zdaj tu kot Norec smejem se Tishini:
- Eden, Sam
- se krohotam,
- lebdech kot angel v modrini
- na Prvi stvarstva dan.
- Koncham naj zdaj ta muchni Hod,
- prekleto tisochletno Pot
- in konchno kakor Bel Labod
- izginem v Nebesni Svod.
Raffaella Petronio
- NA BABILONSKIH TERASAH
- Noch je v grajskih vrtovih,
- blazhena, zvezdnata noch.
- In vinsko rdechi cvetovi
- svezhi dehtijo v noch.
- Veter prinasha vonjave
- toplih in daljnih oaz;
- slishi se glas iz seraja -
- z vetrom odplava nazaj.
- Voda nemirna v kotanjah
- potiho pljuska naokrog;
- chrna in hladna - v chrno noch.
- Bela se senca prikazhe,
- bele so njene roké,
- ko si prezhalostna objema
- glavó in lasé.
- Zdaj zdaj se bo vrgla z visokih teras
- in njen se krik ne bo slishal -
- veter pokril bo nje glas.
- A za line izginja spet
- in chrn je zhe njen balkon...
- Na terasah ostaja le she samotna noch.
Marjetka Manfreda
- DAMIRJU
- Moja pesem si
- povsod in nikjer
- si moj zakleti princ
- v svoji pravljici
- me chakash
- vedno doma.
- Vidnemu me ugrabish
- me zopet najdesh
- zate in zame
- za hip
- kot sem
- skrivnostno temno zarjo
- iz Zemlje in Neba.
Damir Shambarek Kukovich
- VIHAR
- Tam se dviguje
- peshcheni vihar,
- Civilizacija gnila,
- delash svinjarije
- in ni ti mar.
- Za robom uma
- umira bog,
- ljubezen shepa,
- srce je sramota,
- dobrota je krik,
- rogati bik
- nabada svobodo,
- ki domuje v sarkofagih.
- Dviguje se
- peshcheni vihar.
- Ni me strah
- ni ni mar
Miro Bregar
- ZUNAJ MRAKA
- Svetlo polje-zunaj mraka.
- Dohitevash moj korak.
- Vse niti zhalovanja-praha.
- Zasvetish z drobnimi ochesci.
- Ptica chrva nosi v kljunu.
- Mladost zhe v cvetu, zhanjce chaka.
- Kot vedeti-Osiroteti.
- A moj korak spet stopi.
- Za droben sij.
- Za droben stisk.
- Splacha se zhiveti.
Stasha Miklavec
- CHAS BEZHI
- Se she spomnish, ko si mi dala
- tisto strgano rokavico v spomin?
- Se she spomnish, ko sva rajala
- po vrtovih, obsijanih z mesechino?
- Nocoj bom zopet srechal
- tistega sosholca iz prve klopi,
- in zopet me ne bo pozdravil,
- ker je trenutke pozhrlo zhivljenje.
- Misli nekam izginjajo. Sicer pa,
- niti vedeli nismo, od kod so se prikradle.
- Dim me je predramil danes,
- spomnil sem se, da sem vcheraj enkrat rekel:
- "To je zadnja cigareta."
- Se she spomnish, ko sva rajala po vrtu?
- Rekla sva, da bova vechno mlada.
- Da, draga, chas bezhi .
Stane Chrnchich
- DANES SEM LJUBIL
- Danes sem ljubil neko zhensko.
- Marjetka je njeno ime. Trga
- marjeticam cvetne listiche
- in govori v nebo: ljubi
- me, ne ljubi me, in se
- nebo odpre in reche:
- ljubi te.
- Prismuknjeno, ali ne?
- Kot sem prismuknjen jaz,
- obrita glava,
- ki jo naslanjam na prav
- tako obrito glavo Norca...
Urshka Henigman
- ABSTRAKTNA
- Edina stvar,
- ki jo razumem,
- je unichevalni nagon.
- Imam ga v sebi!
- Lahko bi vedela,
- da sem
- edina
- abstraktna
- podoba
- v
- mojem
- zhivljenju.
- Da sem tableta.
- Da sem komar.
- Da sem vino.
- Da sem stvar.
- Premikam se,
- kot da me kdo vleche
- za sabo.
- Abstraktna
- podoba
- se odpira
- tujim ljudem.
- Ocenjujejo jo
- in na koncu
- ugotovijo,
- da je
- abstraktna.
Darjo Volarich
- UTRUJENE OCHI
- Utrujene ochi,
- spomin za sto let
- prezhvekuje stare resnice.
- A ti si vendar v mislih
- tako sonchen.
- Rad bi she enkrat dozhivel
- tvoje dogodivshchine,
- leta vojn in pregnanstva
- in tista chudna dozhivetja.
- Da, bila so leta mizerij,
- in vendar si rekel,
- da tehnika ubija nashe,
- nashe stare obichaje
- in tempo zhivljenja
- nas ubija s tehniko.
- Sedaj sedim na klopci,
- na kateri si vedno sedel,
- obujal spomine s sosedom,
- sedaj le nemirno tozhi,
- da ni vech kot nekoch.
- Prishla je pomlad
- in na Matajurju izgublja se sneg,
- ostaja 1e tolazhba,
- se bova srechala
- kdaj v naslednjem zhivljenju.
Jozhe Janezh
- NOVA MOZHNOST ZA DVOM
- Dvignem se
- in zrem skozi cel kup najinih dni.
- Kaj delash z nagibi,
- kam jih spravljash?
- Poskusham odkriti sled za tabo.
- In zmeraj se spomnim na novo mozhnost za
- dvom.
- Kam polozhish roke, kadar se odmaknesh,
- kam gledash, ko zaklenesh za sabo
- in tiho hodish vshtric, za kar sem ti hvalezhen?
- Presenetish me kasneje,
- v polnem trenutku molka,
- v zmeraj novi mozhnosti za dvom.
Maja Jurich
- R.F.
- Pila sva kavo v kafeju v knjizhnici,
- govoril je o morali in sistemu,
- ochi so mu sijale in
- njegov nos se mi ni zdel vech tako velik.
- Imel je pogrizene nohte,
- zdaj she bolj kot nekoch,
- cheprav je she vedno dajal vtis
- absolutno mirnega in obvladanega chloveka.
- Ko bi vedel, da tisti njegovi
- nohti povedo vse o njem.
- Poslushala sem ga , bolj ali manj,
- prekrizhala sem roki na prsih,
- skrajna obramba je trepnil njegov pogled,
- beseda od prej,
- da she nisem razchistila sama s sabo (o njem ?)
- Kot da bi se mi odstranila mrena,
- nisem bila nervozna in
- misli mi niso begale sem in tja, bolj ali manj.
- Gledala sem ga drugache kot nekoch,
- vem, zakaj je bilo, kot je bilo.
- She pogosto razmishljam o njem,
- toda nekako lazhje je zhe,
- odkar je chas minil, kot je zhe minil.
- Popila sva kavo, plachal je,
- shla sva v klet na stranishche,
- ko sem ga chakala, sem si ogledala vitrine z zgodovino.
- <In nisem hotela misliti nanj>
Marko Novak
- AFRODITINA PRICHESKA II.
- Lahko si me vzamesh za zrcalo
- v iskanju presechishcha svoje lepote
- in si vsak shtrlechi las
- zravnash z glavnikom mojega pogleda ...
- a dovoli, dekle, zaboga!
- da bom od tam
- she sam lahko jemal
- vse to brezimno v tebi
- in vrachal spet nazaj,
- dajal nekemu pomenu:
- da bom tvoj chopich vzel,
- naslikal sochne ustnice
- vse tam, kjer shepeta tishina,
- ti iz ochi sesal zherjavico,
- zanetil stik dveh rok,
- kjer pod luchjo razshirjeni dlani
- v senci trepeta tishina.
Andrej Lutman
- PRETOK
- Mine, in pozabe
- sezhejo po svojih legah,
- da zadah pogube lezhe
- chez smeh, da je svit
- iskan, da je res prav
- vse tukaj in zdaj: ni
- pozab, ni spomina, ni
- sap - videnje sezhe po
- svezhih namerah volje,
- in je slutnja prihoda
- in itja in odprtja se
- tako obetajo. Topot vre.
- Zacheti ni, kar ni konchano.
- Do chistega, do saj, do tal.
- Da vech ne tli in ne zhari.
- Vzgib je v chakanju
- na silni nalet
- sebe in vseh
- namenov svojih senc.
- Naj traja! je vsako
- zaklinjanje, ki sebe
- vodi. In spelje se tkivo
- podob in pripetljajev in
- svezhih dotokov sosledij letov
- ptic in brenchanj,
- o, kako zakleti lastno kri,
- da se prepoji in svate razpusti.
- V srzhi svojega smeha sprozhena zhelja.
Lalija Kobasich
- SHKOLJKA
- Med stegni ukleshchen
- z jezikom prepletash
- ljubezen in smrt.
- Poscane zvezde
- tonejo v shkoljko,
- lizesh s koleni
- sredishche nochi
Damir Shambarek Kukovich
- MENIH
- Ne slishi vech shuma
- napake na srcu.
- Le misli postajajo nozhi,
- da rezhejo vsakdanji kruh.
- Deli ga lachnim,
- vse bolj hvalezhen
- vodi svojega obstoja.
- Ochi gledajo prihodnost,
- ushesa slishijo,
- davne in daljne slapove
- vere
- in vera je vrelec
- minulega chasa,
- ki ga v molitvi
- izgovarjajo usta.
Maja Jurich
- ODPRLA BI SE TI
- Odprla bi se ti,
- kot brezno brez dna bi postala,
- da lahko bi skochil
- in zachutil tisto vznemirjenost,
- ki bi te vedno znova potem
- gnala proti breznu,
- ko v glavi bi ti buchalo
- in mravljinci bi se razpasli
- po tvoji kozhi.
- Odprla bi se ti,
- da zastokal bi od uzhitka,
- ko namazan od sanj
- sanjal bi shumeche gozdove,
- in ne bi potreboval spodbude,
- ko vrtinec bi se ti priblizhal,
- da vstopish vanj.
- Odprla bi se ti,
- kot brezno brez dna bi postala,
- da zhelel bi vnesti vse oblake tega neba
- v to brezno brez dna,
- da zhelel bi zapreti vse zvezde
- in luno in njen sij
- v to brezno brez dna,
- da ob koncu stoletja
- zhelel bi shteti tisochletja...
- in samo neznansko veliko
- sonce bi ostalo.
Jozhe Janezh
- ZAPISHEM
- Zapishem,
- kar obchudujesh.
- Vesh, kaj te chaka,
- in se brez odpora predash.
- Navadish se na poraze,
- kot ponavadi ne povesh nikomur.
- Nastavish zvito telo nochi,
- izbrishesh me s smehom dneva.
Stane Chrnchich
- JE LJUBEZEN VSEZAVEST
- Je ljubezen vsezavest, prvinski gon
- za Lepoto: to, kar govori rozha,
- kar govori njena mama (je
- resnichno?), tako da pesem traja
- pravzaprav v podzavesti, cheprav kot
- trenutek, ko odpremo knjigo, v kateri
- je vse polno ljubkih neumnosti, ali ko
- prislonimo uho na zhenski trebuh, lizhemo
- popek, she raje ga popljuvamo s spermo -
- o zhenska, nimfomanka, reci samo besedo
- in ozdravljena bo moja dusha!
- Je ljubezen vsezavest, prvinski gon
- za Lepoto: to, kar govori rozha,
- kar govori njena mama...?
Franko Busiĉ
- LJUBIL BI TE, CHE NE BI BILA KURBA
- O nezhnosti bistvo, vonj breskve,
- ob sonchnem zatonu - vcheraj
- tvoje sadne ustnice rasne,
- venchne listiche maka, zmechkane cheshnje
- kot divji konj besno sem grizel,
- po zaobljenem telesu sem ti drsel in se plazil.
- Opazovala si me omamljeno,
- tako se mi je vsaj zdelo - o vila,
- plavolasi chudezh, prikupen, zasanjan,
- molchechi blisk na popkih vrtnice,
- kodre tvojih z zlatom prekritih las
- sem zhvechil,
- krvnichke jih skoz mene zdaj nosijo.
- Letel sem na krilih strasti,
- strasten veter me je raztresel
- po stenah vulkanov - strastnih planin,
- lahko bi te celo ljubil - sem mislil,
- in ljubil bi te... che ne bi bila kurba.
- (iz hrv. prev. I. Antich)
Stasha Miklavec
- LEPOTICA
- Na trachnicah mesta zhivljenja,
- z izgubljeno oporoko svoje dushe,
- tava skozi privide realnosti
- in jih zaznava skozi zhuborenje vina.
- Lepotica, zakaj odhajash,
- postoj, naj obchudujem
- tvoje rdeche, zabuhlo lice.
- Naj ti zrem v vodene ochi
- in obchudujem
- tvoje posusheno, shepavo telo.
- Naj poslusham radostno
- sladkosti tvojega bebavega blebetanja.
- Postoj, lepotica, na trachnicah mesta!
- Odshla je, proti pisku lokomotive,
- z izgubljeno oporoko svoje dushe,
- in vsi, ki so jo obchudovali,
- so pozabili njene razmrshene kodre.
Rok Cunder
- De Mysteria Mistica Maxima
- Spustile so se nezhne rose
- na mehkobo trav,
- ko jutro prepodilo je
- meglice v svet vishav.
- In hladni pish je privrshal
- v belino dolgih las,
- ko Starec je vrh Gore stal
- kot X; prishel je Chas.
- Dvigni se, Sijajna Kacha,
- ki zbujash Slo in Strast,
- Ti Padli Angel, Prometej,
- ki Luch si shel Bogovom krast!
- Vzplamtela je Ognjena Sila,
- iz Zemlje dvignila glavo,
- resnichno kruta mnogo bolj kot mila
- v Drget sezhgala je meso.
- Vzcvetela Rozha je rdecha,
- shkrlatna, ljubka chez nebo,
- v strashni Sli po Ognju koprnecha
- v Objem upognila je Telo.
- In 2=0
- in En,
- in Vse;
- z narochja mehkega Snega,
- glej, Dete v Svet nedolzhno zre.
Andrej Lutman
- BAL
- V hishi vol sredi plesa
- bicha in deklet pomladi
- veselo mezhika udarcem,
- poskochno razklechi svoj
- pohod nad daljavo svezhine,
- nad dosege nad in zhelja.
- Z radostjo v shtrlenju
- mu kurc moli vshtric s
- predstavo o obli krilati,
- o odprtju pizde prostora
- in vzleta: glej! si v dvigu
- koralnega grebena chasa,
- si si odmev in predstava.
- Ja, ja govori izza glave,
- zvodenele ob tovrstni vse
- vase goltajochi postrezhbi,
- ki res naredi gostijo znosno
- in vredno pozabe - v en glas
- sezhe misel o vsesploshni
- prepustitvi zubljem, letu
- golazni, prepredanju ujed.
- Daj svoj prav v zaprisego
- dnevu in daj svoje sokove
- na plano, v celofan in na
- pladenj, na platno! naj se
- cede zavrzhene obleke planktona,
- odvechni curki mochefita, pa
- vsa tokovja bela in mesechno
- rdecha od krvi zaroda, roda;
- vse v svetlobo kozhice jahalke.
Dushan F. Moravec
- TO JE NAJMANJ
- To je najmanj, kar sem lahko storil zate, je dejal mladenich.
- Stopil je skozi vrata in oddrsal v belo zimo, ki je zhe na dalech
- spominjala na uzhaloshchene vechere, ko se zbere cela druzhina in
- tiho prepeva. Tako drobno bitje, pa tako velik kos dreka, je
- pomislila. V roke ji je polozhil dva kosa, skoraj enako velika in
- enako topla. Eno je bil kos dreka, drugo pa she zmeraj utripajoch
- kurec, ki se je zvijal kot klobasa na vrochem zharu.
Darjo Volarich
- ODIDEJO VSE DEZHEVNE NOCHI
- Morda kradem chas, ko radio opeva dezh.
- In res, da odidejo vse dezhevne nochi.
- Luzhe povsod. Pishem in si mislim,
- da hodim po polju spomina.
- Na stezhaj priprta vrata skrivajo jutro.
- Od nekod posije sonce. Je res,
- da odidejo vse dezhevne nochi.
- Rojeva se dan.
Miro Bregar
- SMOLA
- Novih, plahih, slepih senc
- njim- goslachem za obchutek dati.
- Saj v igri- izven njenih lokov,
- snezhi v razbesnjeni jezi
- njihov char brezdomni.
- Daj jim eno prestreljeno krilo.
- Brez obchutka..bi leteti smelo?
- Med novimi in starimi spoznanji.
- Plazovi,lushchijo koprene.
- Ujame se... objeta vragolija.
- Med uspavane pishchali.
- Drsijo naperjene kaplje.
- Kot zadnja nit-Upepeljene smole.
Raffaella Petronio
- KAJ LE SEM...
- Kaj le sem.. .
- Tiha rozha tu na tleh,
- zleknjena v samoto
- pozeblih dni.
- In pozabila bi vse ,
- che bi zmogla le,
- a spomini so ponos preteklih dni.
- Le zato so moji listi
- she tako zeleni
- in je cvet she rdech ko kri.
- Le zato tako bolijo ,
- krvavijo in skelijo,
- udarjeni ob tla.
Boshtjan Leskovshek
- TOMAHAVKI NAD LJUBLJANO
- na mesto lega spevna plochevina v lesk krizhishcha
- utopitev rdeche zelene rumene na prehodu mimo
- voznika ki krichi v pleme otrok chakajoch na gas
- oddrvi mimo pomena na hitro brez bozhanja
- na vozhnji med katakombami mravljishch zhe prizhgejo
- luchi v molitve predmeti za okni osvetlitve prichakovanja
- uradnikov nachrt izhoda v druge divje kraje ki jih
- diskover nanasha na plast katode
- kako pleh zamelje v telesa hrepenenje z drevesa
- da so lansirne rampe pripravljene na izstrelitev
- proti divjemu plemenu v gvajani na koki
- v plamen tisocherih migajochih zharometov
- in ta lepotica s plakata nosi reklame krika
- v potroshnjo lezhechega v postelji ki k sebi
- pogled obracha in kupi maks faktor internacional
- da naredi tomahavk za orozhje proti ameriki
- ljubljana je ljubljena hladna alu folija
- v kateri je shepet zaklanih ovc tunel svobode
- oddajnika na krimu za volkove prikazen
- bitja stroja v zmatrane dushe kapitala
Marjetka Manfreda
- POBEG 1
- Umikam se, v tishino,
- pred bolechino,
- k sebi ,
- k pesmi v meni .
- S poljubom
- odpirash vrata
- v ta hram...
- Ko poljub odzveni
- in se smeh umiri,
- se vrata zapro,
- she bolj tesno.
Marko Novak
- AFRODITINA PRICHESKA III.
- Naj se ujamem za rjavkaste valove
- - kobila s chrnima oceanoma
- pod gladkim, zlatorumenim chelom,
- in spolzim po golem vratu iz oaze
- v kaplji, ki ti rishe obline kozhe.
- Naj te zgrabim za rep - repatica
- v mojem nezachrtanem smislu vesolja.
- Naj se podrsam - mokra dlaka
- ob tvoji dvignjeni pushchavski sapi.
- Naj pijem, pit od sonca,
- iz tvojih polnokrtmih sipinastih vodnjakov.
- Naj te napolnim, konkretna zemlja,
- s koshchkom abstraktnega neba,
- da bova dihala cik-cak,
- kot dvoje prepletajochih se v ljubezni kach,
- zrak stisnjenega v hip - stoletja
- izmenichno: dve krili pljuch
- iz dneva v noch, iz nochi v brezshtetja ...
Urshka Henigman
- VODA V VODO
- Voda v vodo
- kamen v kamen
- drevo v drevo
- ptica v ptico
- ti v mene
- zarod svoj.