Revija SRP 21/22

Rajko Shushtarshich

Za zgodovinski spomin nekega sistema

 

ODMEVI PRETEKLOSTI

 

"Razzharjeno" Zharishche (najaktualnejsha politichnoinformativna oddaja TVS) je pregorelo. In ustvarjalci slovenske drzhavnokomercialne televizijske hishe so nas presenetili z novo oddajo Odmevi. Ta nam skupaj z Obzornikom in Dnevnikom daje tekocho informiranost in usmeritev (indoktriniranost) gledalcev glede najaktualnejshih posredovanih dejstev nashe gnetljive politichne zavesti. Kar nam dnevno zamesi, to moramo prebaviti, che je mogoche brez ugovora in kritichne refleksije posredovanega.

Odmevi odmevajo, razpolozhenje v ekipi je dobro, zaupanje v hisho povrnjeno, tako pravijo ustvarjalci o sebi, o svoji novi oddaji (Olgi Rems, avtorici prispevka, bralcem internega glasila RTVS Krichach, feb. 1997, in nam, nameshchencem RTVS, podobno pa shirshi javnosti v drugih javnih glasilih). Poglejmo, kaj zanimivega she pravijo v tem prispevku:

"Zadnje preoblikovanje dnevnoinformativnega programa TV Slovenija je, kot kazhejo odzivi, zadetek v chrno (podchrtal oz. poudaril R.Sh.). Najvechjega odobravanja je delezhna nova oddaja Odmevi, ki skupaj z Obzornikom in Televizijskim dnevnikom sestavlja dnevni informativni blok.Ugodne ocene kazhejo ankete o gledanosti teh oddaj, prijetno presenechenje pa je opaziti tudi pri kritikih, ki v svojih ocenah programa nacionalne televizije le redkokdaj najdejo kaj odobravanja vrednega. To pot priznavajo tako izvirne zamisli, kot dobro organiziranost, veliko samostojnost in visoko profesionalnost teh informativnih izdelkov. Odstrimo zato zakulisje posrechene ponovoletne novosti informativnih in izobrazhevalnih programov TV Slovenija."

Potemtakem ne bo nich hudega, che jim dodamo she en redek, a mogochi kritichni pogled na odmeve duha preteklosti, ki odmeva v tej novi oddaji, tako da tega v Reviji SRP ne moremo ne videti (spregledati). Vendar poglejmo she prej v zakulisje, ki seveda ni zakulisje, vsaj po mojem videnju ni, ampak je prej ven shtrleche ospredje. Che ga samo kratko povzamem, naj bi bilo bistvo nekako tako:

"Odgovorni urednik Lado Ambrozhich pravi, da so zhe dalj chasa premishljevali, kako spremeniti tri informativne (m.o.: indoktrinativne) oddaje, … Zharishche je bilo zelo gledano predvsem v odobju volitev, … vendar so menili, da je taka oddaja prezhiveta (m.o. tu enkrat izjemoma povsem soglashava, le v chasovnem zamiku). … Odmevi, ki sklepajo dnevni informacijski lok, pa so nadstavba, analiza in sinteza, odmevi, odzivi in pogovori z gosti v studiu, z drugimi besedami, izbor novinarsko obdelanih tem s kratkimi porochili, zanimivostmi, svetovno reportazho itd. Zasnovo so dolgo premlevali, uposhtevali nekatere evropske modele in nekaj izvirnih zamisli. Sprva je bilo tako v novinarskih kot v produkcijskih krogih nekaj odpora, saj je bilo treba projekt uresnichiti v kratkem poldrugem mesecu. Naslov Odmevi so izbrali med priblizhno shtiridesetimi predlaganimi. Zamislil si ga je urednik Janez Chuchek. Lado Ambrozhich je predvidel voditelje oddaj, cheprav so izbrani novinarji in novinarke v zachetku morda izrazhali rahle pomisleke. Projekt so zacheli uresnichevati takoj po volitvah in Lado pravi, da je moral vchasih kar trdo pritisniti, saj RTV kot velika hisha (m.o.: nekoch, pred domnevnim zavzetjem rezhimske trdnjave po DEMOSu, jo je Lado imenoval "Bastilja komunizma") ni pripravljena na hitre sprepemembe. (m.o.: neverjetno, pa vendar se tu z Ladom zhe drugich povsem strinjava.) … Na vprashanje, ali bo v Odmevih imela prednost politika, Lado Ambrozhich odgovarja, da bo imelo prednost tisto, kar bo na dolochen dan pomembno… To pa ne pomeni, da bo politika vedno na prvem mestu. Ko se bo umirila, se bo treba posvetiti bolj zhivljenjskim temam, tako gospodarskim kot socialnim, evropskim, mednarodnim in drugim."

Se pravi, zopet se bo treba posvetiti politiki kot nashi usodi. Politika je povsod prichujocha in neizbezhna: kot koncentrirana ekonomika-gospodarstvo, kot politika (a)sociale, npr. posledice tranzicije v transformni druzhbi ali po moje kriminalno zamolchane in nelegitimne restratifikacije druzhbe in z njo bede obubozhanih, nadalje kot popolno instrumentalno diskreditiranje referenduma (onemogochanje izrazhanja demosove volje), kot hlapchevsko proevropska mednorodna politika in zhe napovedana vdano podlozhna politika proamerishki militantni aktualizaciji projekta (sporazuma) SECI (slednjemu se bo morala posebej posvetiti "civilna druzhba", ki je z nastankom slovenske drzhave precej zamrla, tako nekako v oddaji Omizje, Implozije na Balkanu, 20. feb. 1997), ali pa kot solidarnostna podpora ozemeljske celovitosti Kitajske, t.j. kitajski okupaciji Tibeta (Kitajski vecher, nagovor gospoda Luja Peixina, veleposlanika LR Kitajske v Sloveniji, 29.4.1996), itn., itn..

Voditelj Odmevov: "Mile Vreg, voditelj Odmevov, je kot urednik nekdanjega Zharishcha sodeloval zhe pri zasnovi Odmevov. Udelezhuje se urednishkih sestankov in skusha vplivati, da bi prvotno zasnovo oddaje dobesedno in dosledno uresnichevali. Meni, da so Odmevi novinarski izziv ne samo za posameznika, ampak tudi za celotno urednishtvo in za nacionalno televizijo. … Odmevi so posebna informativnopolitichna oddaja z odzivi na najaktualnejshe politichne, gospodarske in kulturne dogodke. … Eno vechjih vprashanj pri uresnichevanju take zasnove je bilo, ali jim bo uspelo vsak vecher dobiti zanimivega aktualnega gosta, sposobnega v dveh ali treh minutah povedati najpomembnejshe oz. odgovoriti na prava vprashanja. Do nedavnega so predsedniki vlad in drzhav ali ministri lahko o kakem vprashanju govorili po petnajst, dvajset ali petindvajset minut, v Odmevih pa je zgornja meja sedem minut. Tezhav z gosti ni. Doslej she noben povabljeni ni odrekel sodelovanja. Tako strokovna kot laichna javnost oddajo zelo dobro sprejemata. Mile Vreg meni, da bo politika tako v tej oddaji kot tudi drugod she nekaj chasa prevladovala. Che je komu vshech ali ne, drzhavljane RS ta tema she vznemirja in privlachi … Politichni dialog se bo polagoma umiril in politika bo vsakdanja zadeva, tako kot gospodarstvo, kultura, shport in drugo. Prednost bo dobila le tedaj, ko se bo dogajalo kaj posebnega. V oddajo bodo, kot recheno, skushali vkljuchevati chim bolj zhivljenjske teme: druzhbene, gospodarske, razvojne, strateshke, in jih s svojimi novinarskimi mochmi ali zunanjimi sodelavci oblikovati tako, da bodo res pravi odmevi na odmeve." (m.o.: ostali dve voditeljici, Tanja Starich in Janja Koren, ter voditelj Urosh Slak v prispevku nastopajo samo s svojo podobo - sliko.)

Kot vidite, tudi Mileta Vrega she najbolj tare skrb, da bo politika prevech odmevala v Odmevih. Skrb je odvech, ker je tudi v posttotalitarni druzhbi politika she vedno povsod prichujocha in odmevajocha, je neizbezhna vsakdanja zadeva od gospodarstva prek kulture do shporta, skratka, v nashi terminologiji politika kot predominantni sistem obvladuje vse subsisteme ali prezhema vso nasho zavest, jo she vedno usmerja - indoktrinira s starimi preizkushenimi nachini. Po domache recheno, nam soli pamet, pere mozhgane v pralnem stroju PP (politichne propagande - agit. propa). Le malenkost bolj blagodonecha je, vendar to je le videz, ker se politichna moch in njene tipalke selijo predvsem v ekonomsko obvladovanje sistema.

Skrb, da bi ne nashli vsak vecher zanimivega gosta, je bila in, kot boste videli, je potemtakem povsem odvech, bolj zaskrbljujoche je, vsaj mene skrbi, che ne bodo gostje, predstavniki politike kar sami nashli ali poiskali svojih Odmevov po svojih kanalih (ne le uradno ali poluradno, npr. po oficirju za zvezo s kabineti, pomochnikom Lada Ambrozhicha - Markom Prpichem). Televizijci so zelo komunikativni ljudje. Vendar o njih, oficirjih za zvezo s politiko se ne govori. Nekoch jih je samo nekaj opisal ali vsaj naznachil nekdanji gen. dir. Janez Jerovshek, pa se zadeva zanj ni dobro konchala (objavljeno v Reviji SRP 3/4, 1994: Primopredajno porochilo, Delovanje lozh na RTVS). Tako tudi Prpich (nekdanji Trefaltov pomochnik) pogovor spelje na izvedbene in tehnichne probleme TV produkcije, ki jih nikakor ne podcenjujemo, vendar "razvoj proizvajalnih sil" (spremembe v tehnologiji TV produkcije /predvajanje z rachinalnishkega diska/ in kreativnost zunanjih kooperantov, kot npr. Studia Kobe, kjer so izdelali novo shpico dnevnoinformativnih oddaj) ni predmet te razprave.

Tudi skrb za gledalce je povsem nepotrebna, saj se na RTVS nikoli ni bilo potrebno ozirati na neprestane kritike o metodologiji meritev odmevnosti oddaj pri gledalcih, npr. v Reviji SRP, ali enostavno recheno, komu mar, che dva in dva ni shtiri, ali pa je vse drugo, samo shtiri ne. (Glej npr.: Kosilo na travi - Negledanost TV programov na Slovenskem, to je zdaj vprashanje; Razzharjeno zharishche - Kdo koga kaj, kako in zakaj sprashuje; Revija SRP 13/14 in 19/20.)

V tej predstavitvi nove oddaje Odmevi me torej najbolj moti to, chesar v prispevku ni, in odsotnost refleksije vsebine PP (politichne propagande) v sistemu. To boste nashli v oklepajih kot moje opombe, pa res chisto na kratko, najkrajshe, kar zmorem, v enem odstavku.

Chigav bo sistem? Kdo so Oni, ki bodo nasha nova elita - najvishja strata (zgornja-zgornja)? Kdo so nashi kljuchni voditelji, kdo nashi novi gospodarji (lastniki)? To so zdaj najvazhnejsha vsebinska vprashanja sistema v transformni druzhbi ali v sistemu podaljshane preteklosti. So Oni zgolj duhovi ali so organizacija ali so le ubogi individui, ki so se zhrtvovali za nas in nas reshili tezhkega bremena lastnishtva in najvechje (odlochujoche) politichne mochi? Mediji mochi (t.j. nekdanji rezhimski mediji in sedaj zhe skoraj "avtonomni javni mediji", vendar ne she povsem javni in ne prevech avtonomni) imajo nalogo, da nam jih (to je Njih - duhove preteklosti) pochasi, diskretno (tudi ne prevech sposhtljivo) predstavijo, da jih spoznamo in da nas to seznanjanje ne shokira prevech. Ni elite (najvishje strate), che ta nima svoje zasluzhene statusne ekspresije.Tega (te naloge) se mediji mochi (M.M., med njimi je najpomebnejshi RTVS) ne branijo, saj so glavni proizvalci Imagea Who is Who.

Sedaj pa bom za primer analiziral neki dokument, ki pa vendarle govori tudi nekaj malega o tem, kar nas posebej zanima, namrech o mogochem ozadju Odmevov. Seveda se omejujem na en, vsaj zame posebej indikativen in zanimiv problem.

 

Kako v Odmevih odmevajo duhovi preteklosti?

Najprej moram rechi, da sem zhelel problem analizirati v treh posnetkih oddaje Odmevi in vsem pisnem gradivu o tem izbranem problemu. Gradiva in posnetkov seveda nisem dobil. Urednik Lado Ambrozhich moji proshnji za posredovanje gradiva ni odgovoril, ni se zavzel za posredovanje potrebne dokumentacije (raziskovalcu na mediju - meni). Pa saj to niti ni vech potrebno. Problem je temeljito prechesal ustavni sodnik mag. Matevzh Krivic (tako natanchno kot vedno, ko se chesa loti). Z njim (problemom namrech) pa se bo morda ukvarjalo she novinarsko chastno razsodishche. Za zdaj pa lahko preberete, che she niste, prispevka Matevzha Krivica (dokumenta: 1, 2): Pobalinstvo v odmevih in Neverjetno. Vmes pa je ta nesrechni, podpisani oz. nepodpisani dokument Odgovor na pismo ustavnega sodnika Matevzha Krivica - Urednishtvo oddaj Odmevi (dokument 4). Tega bom podvrgel she dodatni analizi z vidika Projekta Revije SRP, Katolog problemov medija in sistema. Analiza vrednotne orientacije Odmevov je namrech potrebna, tako mediju RTVS kot Reviji SRP.

Iz Odgovora na pismo ustavnega sodnika Matevzha Krivica je bistvo spora, problem neresnice (medijeve lazhi), dovolj razvidno. Kar se mene tiche, je Matevzh Krivic (mediju RTVS - redakciji oddaje Odmevi) nedvoumno dokazal, da shirijo neresnico tudi potem, ko so imeli vso mozhnost preveriti svoje informatorje in, recimo tako, svoj spodrsljaj ter se prizadetemu, prizadetim opravichiti, ne nazadnje tudi svojim gledalcem. Ne, medij trmasto in oholo vztraja na svoji neresnici. Recimo enostavno: lazhe. Zakaj, to je sedaj vprashanje. Tu se odpira shirshe vprashanje, namrech problematichnost konstruirane realitete masovnega medija, preprosteje recheno, kako so mogochi in od kod izvirajo medijevi kriteriji neresnice?

Poglejmo dokument Odgovor ustavnemu sodniku Matevzhu Krivicu v tej shtevilki Revije SRP she enkrat natanchno, zato, ker bom tu samo izpostavil entitete analize dokumenta. To bom storil shematsko in interpretativno, zato pa lahko vsak bralec sam sproti presodi o utemeljenosti mogoche oz. nemogoche razlage razlagalca.

Kaj me v prispevku najprej zmoti? Odlochilen je sploshni, celostni vtis odgovora. V njem izstopajo

meni (kot raziskovalcu na mediju) she kar znani toni medijevih vodnikov:

- sarkazem ali vsaj zajedljivost urednishtva Odmevov (brez podpisa)

- domnevna nezmotljivost medijeve resnice (brezpogojna vdanost, zaupanje svojim virom)

- oholost medijeve mochi (gospodje, kaj nam pa morete).

Konkretno, nekatere semantichne dolochilnice (pomenski odtenki):

- saj vashe cenjeno ime (Matevzha Krivica ) ni bilo omenjeno v nobeni od nashih oddaj,

- dr. Rode se nam je … zahvalil, mag. Krivic, ki v prispevkih sploh nikoli ni bil omenjen,…

- sporochilo (nasha resnica, t.j. neresnica) izhaja oz. izvira iz medijevih zanesljivih virov v vrhovih politichnih strank in (drugich) iz nadvse verodostojnih virov (ni chudno, da tudi tednik Mag razume, da je nadvse verodostojni vir sam predsednik republike RS Milan Kuchan ali vsaj njegov najozhji krog),

- preverjanje informacije je povsem izostalo, odpovedalo "zatajilo", pa saj ni potebno, che gre namrech za nadvse verodostjne vire,

- dejstvo, da je medtem informacija zhe dvakrat demantirana (sam prizadeti dr. Tone Jerovshek in sodnik ustavnega sodishcha mag. Matevzh Krivic) ni vredno niti pomisleka, kaj shele temeljitega premisleka,

- trdovratno vztrajanje na prvotni dezinformaciji, neresnici, ki ni nepomembna,

- omalovazhevanje institucije ustavnega sodishcha ("gospodje iz tako eminentnih ustanov, kot je ustavno sodishche") in "senchna vlada" kar dvakrat namesto "vlade v senci", kar je pri nas zhe uveljavljena oznaka za vlado opozicije; oboje v znanem omalovazhujochem (pejorativnem) tonu, stilu, tako kot "tako imenovana pomladna koalicija" (glej prejshnji prispevek Razzharjeno zharishche),

- lagati dosledno ni mogoche, zato je dobesedna ugotovitev medija "ochitno se sestavljalci vlade v senci s strokovnjaki, o katerih razmishljajo, zares she niso pogovarjali" (pogovarjali so se samo za shalo), ochitno privlechena za lase in je sama po sebi skrajno shibak demanti neresnice; no, tudi to ni, ker se izkazhe, da urednishtvo she naprej lazhe, da je njegova lazh bosa ali vsaj na kratkih nogah,

- kaj je za M.M. (redakcijo Odmevov) razvidno dejstvo: povzetek iz prispevka in sporochil "kandidatov" (nekaterih da, nekaterih ne, ne npr. demanti samega prizadetega predsednika ustavnega sodishcha RS dr. Toneta Jerovshka in oster protest ustavnega sodnika Matevzha Krivica.)

Medij ima vedno prav, kar je na mediju, je resnica in pika, che vam ni prav, vprashajte politike in ne nas, ki njihove neuradne izjave obljavljamo. Po Magu pa bi implicitno rekli nekako takole: che vam ni prav, vprashajte tiste, ki so to tako sporochili ali celo narochili, kar samega predsednika Milana Kuchana oz. njegov kabinet.

Neresnichno sporochilo torej nikakor ni bilo nepomembno, pach pa nasprotno, zelo pomembno. Tudi pozoren gledalec je bil izpostavljen manipulaciji medija. Z zanikanjem, ki ni bilo zanikanje, je M.M. samo she povechal efekt prvotnega lazhnega sporochila. Za kaj torej gre:

Danes si predsednik Ustavnega sodishcha, jutri pravosodni minister v Drnovshkovi vladi ali pa v nasprotnem taboru na mestu ministra za pravosodje v vladi v senci. Kakshna integriteta osebnosti, kakshnen renome ugledne institucije Ustavnega sodishcha, kakshna lochitev ustavodajne, zakonodajne in izvrshilne oblasti je to? Samo povzpetnishtvo? Ena sama (z)druzhba, druzhina? Tak vtis bi lahko dobil pozoren gledalec, nepozoren podobnega, samo da ga nekam prime ali pa rahlo zakolne, nekdo drug (njih je vechina) pa nasprotno samo utrdi svoj obchutek nemochi in se z gnusom odvrne od politike. Malo je takih, ki bi razpoznali medijeve kriterije neresnice in njegovo oholost. She manj takih, ki bi razpoznali igro sistema, igro s chlovekom in njegovo individualnostjo. Torej ni shlo za neko malenkost, neki nepomembni spodrsljaj medijevega sporochila.

Zato taka analiza ne bo povshechi nekaterim na mediju, vendar je skrajno potrebna. Nova oddaja Odmevi, naslednica Zharishcha je tako samovshechna in nekritichna, da je potrebna obchasne kritike, kritichne analize. In to Televiziji Slovenija lahko samo koristi.

Da pa ne bom iskal duhov iz preteklosti in nadvse zanesljivih virov (resnice) samo v prispevku redakcije Odmevi, poglejmo she kak prispevek, ki se lahko navezuje na nash problem, na brezupen poskus razreshiti uganko skrivnost najvishje resnice.

Podobno predvidevanje ali ugibanje ali pa predvolilno spletkarjenje nam ponuja Delo, Vladimir Vodushek. 5. mar. 1997. To pot shtrikajo okoli kandidature za predsednika drzhave RS:

V naslovu: Letos nas chakajo she predsednishke volitve,

v podnaslovu: Milan Kuchan razmishlja o kandidaturi -…- Jerovshek zanika, da bi bil kandidat socialdemokratov.

V chlanku pa takole: "V predsednikovem kabinetu pa pravijo, da odgovora na to, ali bo Milan Kuchan kandidiral na prihodnjih predsednishkih volitvah, she ne morejo dati. Kuchan je pred dvema letoma dejal, da ne namerava kandidirati, razen che bi bil ogrozhen normalen razvoj demokracije.

- Predsednika ustavnega sodishcha dr. Toneta Jerovshka pogosto omenjajo kot chloveka, ki naj bi kandidiral proti zdajshnjemu predsedniku drzhave. (m.o.: ki v naslovu shele razmishlja o kandidaturi)

- Jerovshek zagotavlja, da ga ta polozhaj ne zanima. Priznava, da so bili pred kratkim pri njem nekateri ljudje in da so se o tem pogovarjali. Vztrajali so, da bi bilo dobro, che bi o kandidaturi she enkrat premislil, na to pa ni odgovoril. Zadeve o kandidaturi sicer ni zhelel podrobno komentirati, vendar je zelo verjetno, da bi bil prav on najresnejshi protikandidat Kuchana.

- Jerovshek zanika, da bi bil kandidat socialdemokratov. 'Moram rechi, da ne in se na tej relaciji nisem nich dogovarjal. She pravi predsednik ustavnega sodishcha.' " (Ta She na zachetku stavka v Vodushkovem prispevku, cika, ali zvito pomensko podtika oz. predtika v predhodni stavek, kot da naj bi dr. T.J. rekel: "… se she nisem dogovoril".)

Janez Markesh v Magu, 19. feb. 1997, v chlanku Populisti zhivijo naprej ugiba o morebitnih protikandidatih preds. Kuchana. Nas zanima samo tole: Ali bi (bo) dr. Jerovshek v to vlogo privolil, se trenutno ne ve. Ko se je med dobrimi poznavalci (podchrtal R.Sh.) pred nekaj tedni zachelo navajati njegovo ime, pa je prishlo do zanimivega pojava. Pri sestavljanju morebitnih vlad in vlade v senci se je zachel omenjati kot strankarski kandidat za pravosodnega ministra. V javnosti mu je nekdo pripisal vlogo strankarskega chloveka. To je seveda demantiral, na grob poseg v njegove avtonomne reference se je odzval tudi njegov sodnishki kolega Matevzh Krivic. Toda ostalo je dejstvo, da je dobil medijski udarec v trnutku, ko se je v politichnem podzemlju (podchrtal R.Sh.) razvedelo, da se za njegovo kandidaturo zanima Milan Kuchan.

Tako (samo npr.) me je zbodla triumfalna ugotovitev Mileta Vrega v Odmevih 5. mar. 1997: Poglejte, kako je bilo nashe predvidevanje (t.j. Odmevov) o izbiri ljubljanskega nadshkofa pravilno. Odmevi so namrech dan pred razglasitvijo dr. Franca Rodeta za novega ljubljanskega nadshkofa in slovenskega metropolita tako rekoch razkrili skrbno varovano vatikansko odlochitev. (Zozhili so "najverjetnejshi" izbor na dva kandidata, oz. kar na enega, ker je bil prvi, seveda dr. Franc Rode, drugi pa dr. Anton Stres.) Morda pa tako dobro predvidevanje imenovanja nadshkofa ne izvira iz jasnovidnosti (clairvoyance), ampak iz zanesljivih ali celo "nadvse verodostojnih virov", she posebej skrivnostno postane tako triumfalno predvidevanje zato, ker je msgr. (monsinjor) Edmond Farhat povedal, da je Vatikan preds. drzhave Milana Kuchana obvestil o imenovanju nadshkofa v ponedeljek 3. mar. 1997, iz vljudnosti seveda.

Kdo so torej "zlati prinashalci" najpomembnejshih resnic (informatorji)? So to: zanesljivi viri v vrhovih politichnih strank in nadvse verodostojni viri iz kabinetov preds. republike in vlade, dobri poznavalci (informacij), nekateri ljudje, politichno podzemlje?

She pomembnejshe vprashanje pa je, kdo so Oni, ki informirajo Njih. A kot recheno, to bomo neizogibno spoznali. Ko bo chas za to, se nam bodo razodeli, mediji nam jih bodo predstavili v vsej velichini in Njih mochi.

Seveda vsega tega, te chudne razlage, nisem potegnil le iz enega pisma (odgovora ustavnemu sodniku M.K.) niti iz ene ali le nekaj oddaj Odmevov in predhodnih Zharishch. Tako lahko le ilustriram problem, ki me muchi vseh 18 let preuchevanja medijeve propagande, vrednotnih orientacij sistema pa she nekaj vech let. Tajnost nam vlada, obvladuje nas skrivnost, stroga zaupnost. V nachinu dela novinarjev je nepogreshljiva. Informatorji so vir medijeve resnice. Bolj ko so skrivnostni, zaviti v tanchico skrivnosti, meglo mochi, bolj so njihove informacije zanimive za bralce, gledalce, poslushalce. Dobrih pedeset let so nam masovni mediji tako prali mozhgane, ne recite, da to lahko mine kar tako, chez noch.

Leta 1988 sem v chlanku Aktualni dogodki v luchi vrednot zapisal:

"Tajnost je zavratna vrednota, nevidna ima nesluteno moch. Lahko je vladati s tajnostjo, s strahom pred ovadbo, a ker je zavratna, razkraja vse druge vrednote; najprej javnost in z njo demokracijo, najbolj pogubna pa je vrednoti svobode."

"Tako sem napisal v Ljubljani, 10. junija 1988. Danes (t.j. takrat v Traktatu o svobodi, l. 1992) bi rekel, da je bil to hiter odziv, celo prenagljen."

(Opomba: Pismo, sem poslal Janezu Janshi ("chetverici") v zapor, v resnici pa je bilo pismo namenjeno sistemu, njegovi personalni legitimiteti, samemu predsedniku Milanu Kuchanu. Seveda mi je bilo povsem jasno, da naslovnik pisma ne bo dobil, pa tudi, da ga predsednik ne bo prebral. Vendar pismo je bilo javno objavljeno v Dialogih, nadaljevanje pa v reviji Likovne besede, vechkrat povzamem iz njiju kak pasus, kako misel, tako tudi sedaj.)

Dandanes ugotavljam: Tajnost nam she vedno vlada v vseh bistvenih recheh, v vseh resnichno pomembnih zadevah. Duhovi preteklosti bodo prezhiveli vse demokratizacije, transformacije sistema. She vech, veselo bodo sodelovali v njih, jih koordinirali, vodili. Krozhili bodo, a le na kljuchnih vlogah sistema, kot da so na sprehodu med shtirimi vejami oblasti in kljuchnih pozicijah vseh subsistemov, tja do nadsistema, katerikoli zhe bo. Ali je sploh mogocha javna vladavina? So v takem sistemu sploh mogochi masovni mediji, ki ne temelje na tej zavratni vrednoti?

Kako da ne zaupam nikomur? Dovolj so me vlekli za nos, raznorazni reformatorji, pa akademiki SANU (Kosta Chavoshki, Mihajlo Marković - Odbor za obrambo svobode misli in izrazhanja), borci za svobodo, osvoboditelji, mirovniki in humanisti, heroji defetistichne vojashke propagande med junijsko vojno 1991 (gl. Primeri vojne propagande na mediju RTVS, Tarktat o svobodi, p. 165), pa potem she prenovljeni prenovitelji in prebarvani demosovci in she in she bi jih lahko nashteval, tudi konkretneje: od Vladimirja Mijanovića iz "procesa sedmerici" v Beogradu (med njimi Vojislava Sheshlja), kasnejshega Sheshlja - vojvode chetnishkega, pa v nashem procesu proti "chetverici" (med njimi samega vodjo Odbora za obrambo chetverice Igorja Bavcharja - kasnejshega policijskega ministra in tudi Janeza Jansho - kasnejshega vojnega ministra), pa "slovensko Antigono" Spomenko Hribar - kasnejsho Demosovo koordinatorko za zavzetje RTVS - "Bastilje komunizma" (med drugim), vse do najnovejshih branilcev svobode misli in pisanja, chlanov Kulturnega foruma in Liberalne akademije.

To, kar me najbolj jezi, je, da se vsakich, ampak res vsakich in vsakokrat, prej ali slej izkazhe, da so vse te chudovite civilne pobude in "spontaniteta gibanja" organizirane ali vsaj vzpodbujene od "zgoraj", iz kroga notranje stranke ali kroga okrog "velikega brata" ali vsaj iz krogov tajne policije. Che pa je katera med njimi le ni sistemsko vzpodbujena, rezhimsko spontana, potem sistem to napako zelo hitro popravi.Ta zavratna tajnost me spravlja v bes ali, nasprotno, vchasih na rob obupa.

Odgovor poznam. Vidim strahove preteklosti, ki jih ni ali jih ni vech, duhovi preteklosti me strashe. Sledi diagnoza: paranoja asocialis. Naj bo, a o tem se ne bom pogovarjal, samo od tu naprej. Kaj hochem, slabe izkushnje, iz stare kozhe ne morem in mochno se mi zdi, da tudi mi skupaj tega skoka ne zmoremo. Nashe mistvo z opranimi mozhgani tega ne zmore.

Mimomogrede lahko poskusim, zgolj zaradi aktualnosti permanentne predvolilne kampanije za predsednika RS predvsem na M.M. RTVS, razvozlati vprashanje, ali bo Milan Kuchan kandidiral na prihodnjih predsednishkih volitvah? Kuchan je (namrech) pred dvema letoma dejal, da ne namerava kandidirati, razen che bi bil ogrozhen normalni razvoj demokracije.

Deshifrirano sporochilo in ne le vprashanje, ki medije tako zelo muchi, se glasi tako: Milan Kuchan bo na prihodnjih predsednishkih volitvah kandidiral za predsednika RS, che bodo ogrozhene normalne pridobitve sistema v postatotalitarnem sistemu (lahko rechete tudi kontinuiteta pravne drzhave). Pa tudi che ne bo kandidiral, bo poskrbel za svojega naslednika. Naj vas torej ne skrbi. (Tak odgovor je neizogiben, namrech nujno sledi iz uporabe deshifranta sistemske teorije in personalne legitimitete.)

Igre sistema so she vedno take, kot sem jih opisal v chlanku s takim nalovom (Igre sistema). "Dve vrsti iger: igre s chlovekom, njegovo individualnostjo, igre z narodi, njihovo svobodo - subjektiviteto." Zato je tudi moj nachin komuniciranja z institucijami mochi (jedka spoved sistemu II.) she vedno tak, kot je bil v pred-posttotalitarnem sistemu. (Glej: Igre sistema, O sistemu v luchi sistemske teorije in malo drugache, Spoved sistemu, Likovne besede, leta 1988.)

 

 

Zakljuchne teze (k izpovedi sistemu II.)

 

Medij mochi, v nashem primeru RTVS, je she vedno naslednik RTVL, nekdanjega rezhimskega medija, kontinuitete nikakor ni mogel prekiniti. Tega ni mogel ne Sheligo ne dr. J. Jerovshek ne Petan. Ne prejshnji ne sedanji Svet RTVS. Tega bi ne zmoglo niti sedem njih. Medij so vedno obvladovali in ga she obvladujejo in she dolgo ga bodo isti (tisti), sive emenince, ki jih shtejemo k duhovom preteklosti ali za njihovo transmisijo (naravno navezo). Tako medij v postatotalitarnem sistemu she naprej funkcionira na star, preizkushen nachin, vsaj tam, kjer je za Njih bistveno, vsaj takrat, ko Oni to hochejo, zahtevajo. Javnost, javno delovanje pa je le javna mashkarada demokratizacije medija, medijev sistema. Njihovi najpomembnejshi viri informacij so tajni, varujejojo jih pred ochmi javnosti, tako kot vsak raziskovalni novinar svojega informatorja in she nekajkrat bolj. Tajnost nam she vedno vlada, nas obvladuje, kot nas je poprej. In javni medij, ki temelji (je utemeljen) na tajnem delovanju, katerega najpomembnejsha sporochila prinashajo "zlati prinashalci" (skriti informatorji), je po svojem bistvu isti. Duhovi preteklosti so se le dvakrat zavili v meglo.

Che naj bi v tej sivini videl zharek upanja, potem je to prava nehlinjena javnost, nasprotje (protipol) vrednote tajnosti. Naj she enkrat ponovim:

"Tajnost je zavratna vrednota, nevidna ima nesluteno moch. Lahko je vladati s tajnostjo, s strahom pred ovadbo, a ker je zavratna, razkraja vse druge vrednote; najprej javnost in z njo demokracijo, najbolj pogubna pa je vrednoti svobode."

Javnost pa je njen protipol, edino resnichno zdravilo zoper tajnost.

Zacheli bi torej lahko pri svobodi, se znebili strahu in razvidnost bi rojevala demokracijo, sistem, ki je utemeljen na vrednoti tajnosti, bi se pochasi, a zanesljivo razkrajal. Medij pa, ki bi se utemeljil na javnosti, bi bil resnichni javni medij. Njegovi bistveni problemi bi bili nenadoma razvidni javnosti in tako javno reshljivi ali vsaj (v najslabshem primeru) vidno neresheljivi. In najpomembnejsha sporochila medija bi temeljila na uvidu dejstev in problemov sistema, ne pa na skrivnostnih namigih, ki jih prinashajo "zlati prinashalci" (skriti informatorji). Nasprotno temu bi bili mediji vodilni dejavniki v raziskovanju javnosti prikritih, ne dovolj osvetljenih problemov tranzicije, tranformacije ali npr. restratifikacije slovenske druzhbe, njenega sistema, ne pa glavni proizvajalec Imagea Who is Who. Mnozhichni mediji - (mas mediji) bi ne bili glavni udelezhenci pri konstruiranju oz. rekonstruiranju socialnih strat, ampak tisti, ki bi razgaljali najvechje anomalije te socialne drame. Predvsem pa bi ne hlepeli po mochi, se slepili z iluzijo, da so chetrta veja oblasti (medij mochi, utemeljen in prezhet s personalno legitimiteto sistema).

Tako bi tudi na M.M. RTVS ne bilo vech ne tajnih plach, ne dvojnih financhnih evidenc, ne skrivnostnih kljuchev za delitev oz. razporeditev delezhev "narochnine", ne nevidnih kriterijev zadolzhevanja, sploh ne tajnih (ali samo internih) podatkov in ne skrivnih pogodb in koncesij (kot npr. za RTV Slovenija na satelitu: NETHOLD iz Holandije in SLOSTAT, kasneje STATSLO). Gledanost televizije na Slovenskem bi merili z nepristranskimi (resnichnimi) meritvami, vsaj tako, kot se za ugotavljanje delezhev gledalcev in negledalcev TV programov zavzema Revija SRP. Postali bi natanchni pri ugotavljanju in prikazovanju strukture in cene programov, oddaj. "Narochnina", ki ni narochnina, ampak parafiskalna dajatev, bi postala javna dajatev, ki bi bremenila gledalce v sorazmerju z njihovim dohodkom. Radiotelevizija bi bila javno financirana v obsegu in funkciji oz. vrednotni orientaciji, kot bi jo opredelil parlament. Ne bilo bi ne tajno dogovorjenih ali posredovanih odlochitev ne krize nacionalnega medija RTVS. Neprestane reorganizacije medija RTVS bi ne bile potrebne, tudi ne tuji svetovalci - guruji in ne njihovi chudni nasveti. O medijevi generalni vrednotni orientaciji, njegovem obstoju in neobstoju in njegovi avtonomiji v odnosu do sistema bi odlochala slovenska javnost ali parlament v javnem postopku, razvidnem v vseh fazah reshevanja problemov medija in ne le v zakljuchni razpravi, to je javni predstavi poprej zakulisno dogovorjenih dominantnih interesov. Taka malenkost, kot je financhna kriza medija, bi bila skoraj nemogocha, onemogochila bi jo sprotna javna razvidnost tezhav in problemov medija.

A kot vidite sami, pravkar recheno mochno dishi po utopiji. Zharek upanja zbledi takoj, ko malo premislimo; kot bi trenil, smo spet v realnosti, ki je nochemo videti.

 

P.S.

Pa she nekaj osebnega k Spovedi sistemu II.

TV je mochan medij. TV je sugestiven, celo hipnotichen medij. Tega televizijskemu mediju nihche pameten ne zanika, kar je res, je res. Vendar je televizija povrshen medij. Svojo slavo in moch gradi predvsem na zunanjem vtisu - statusni ekspresiji nastopajochih oseb in ekspresiji dogodkov. Kadar pa gre she vedno v dobrshni meri za status govorochih, je to she neodpravljena slabost TV medija. Nobena okrogla miza, ne oglata in ne jajchasta ne bo osvetlila resnichnega bistva problema, naj bo slika na ekranu she tako jasna in chista. Tudi raziskala ga ne bo, niti razvozlala niti pojasnila, she manj razodela. Zgolj nakljuchno bo nachela ali odprla kako bistvo problema. To delajo, store majhni, neodvisni in svobodni mediji. Samo zato, ampak res samo zaradi tega so v prednosti in lahko to delajo, ker oz. che v njih nastopajo idividui svojskega mishljenja. To ni po okusu mnozhic(e) in ni popularno ne populistichno. Ishchejo in osvetljujejo tudi bistvo chudno zamotanega dogajanja v sistemu, prej ideoloshke dialektichne motnjave (prepletenosti), zdaj strankarske ideoloshke zmeshnjave interosov mochi, sle oblasti.

Prav imate, ko pravite, da sedaj cikam na Revijo SRP. Ja, tudi v Reviji SRP se spopadamo z bistvom problemov, ki jih mochni mediji nochejo, ne (z)morejo videti. Stavimo na karto svobodnega individuuma (njegovo vrednotno, t.j. duhovno orientacijo in pronicljivost) zoper mogochni sistem, njegove institucije mochi in njihovo oholost, ne na pamet, ampak na um individua, na chloveka kot bitje uma in ne na osebnost, nje podobo (image) ali statusno ekspresijo vtisa mochi in popularnosti ter slave med mnozhico. Medijevi kriteriji resnice, kriteriji resnice za mnozhice so torej bistveno drugachni od kriterijev resnice individuumov.

Moje vprashanje sistemu in mediju mochi je: "Zakaj nas preganjate (zanikate pravico do obstoja)"? Pravite, da ne, da nam nihche ne onemogocha svobode misli in njih svojskega izrazhanja, pisanja? Chisto mogoche, da se vam iz udobnih vlog sistema ta nash Projekt Revije SRP tako kazhe. Mogoche je, da nekateri menite, da bi nas lahko she dosti bolj spregledovali? Zakaj za vraga ste se tako zarotili zoper Revijo SRP? (Razen redkih, obchasnih izjem seveda. Vsakemu posebej se sproti javno zahvalimo za obchasno razumevanje in pomoch.) Ali ne bi mogli vendarle soobstajati?

 
________
Z raziskavo Socialna stratifikacija v Sloveniji z vidika sistema (Vrednotni sistem socialne stratifikacije - Vrednote stratifikacije in Strategija ekonomskega razvoja Slovenije v okviru institucionalnega sodelovanja z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj), pa bom zachasno prenehal. Niti tega skromnega institucionalnega sodelovanja uradno ni vech, pogodba namrech ni podaljshana. Zgodovinski spomin na Vrednote v procesu planiranja, ISF, 1977, njegova osvezhitev z zrenjem (ozirom) na ta problem izpred dvajsetih let, bo, kar se mene tiche, mirno pochakal.
S sposhtovanjem, kolikor ga pach zmorem, za Revijo SRP Rajko Shushtarshich
 
Viri in bibliografija (ter uporabljeni teksti):
Pobalinstvo v Odmevih, mag. Matevzh Krivic, Delo, Vecher, Dnevnik, Republika; 31. Jan. 1997
Neverjetno, mag. Matevzh Krivic, Vecher, …. feb. 1997
Odgovor ustavnemu sodniku Matevzhu Krivicu, Redakcija oddaje Odmevi; Republika, Vecher, 5.,7. feb. 1997
Odmevi odmevajo, interno glasilo RTVS Krichach, feb. 1997
Primopredajno porochilo, Delovanje lozh na RTVS, dr. Janez Jerovshek , Revija SRP 3/4, 1994
Upravljanje RTV S v obdobju do leta 2000, Problem reorganizacije RTVS, Analiza razvojnega projekta, Matjazh Hanzhek, Revija SRP 5/6,1994
Tulechi dervish, Peter Bozhich, Revija SRP 7/8, 1995
Narochnina slovenskega radia in televizije na Ustavnem sodishchu Slovenije, Odlochba Ustavnega sodishcha v zadevi V. Bogolina, Odklonilno locheno mnenje sodnika Matevzha Krivica, Pobuda Revije SRP 13/14, p 180-187
 
 
Rajko Shushtarshich:
21 Aktualni dogodki v luchi vrednot, chlanek, revija: Dialogi, sht.10-11, 1988, Maribor, p. 112-114,
22 Igre sistema, chlanek, revija:Likovne besede, sht.8-9, 1988, Ljubljana p.. 94-101,
25 O kriterijih resnice za mnozhice, Medijevi kriteriji resnice, chlanek, revija: Dialogi, sht.4-5-6, 1990, Maribor, p. 119-122,
33 Vrednote avtonomnega novinarstva, Vrednotne orientacije avtonomnih novinarjev v metezhu medijske propagande na Slovenskem, Avtonomija novinarja v obdobju med totalitarizmom in porajajocho se demokratizacijo nashega sistema, chlanek, Demokracija, sht.43, 6.11.1990, Ljubljana p. 6,
36 Traktat o svobodi ali Vrednotni sistem, Zalozhba LUMI, 1992, Ljubljana p.272
40 Iz raziskav SShP, DERPO, SRP; Za osvezhitev zgodovinskega spomina na programsko usmeritev nekdanje raziskovalne enote (organizacije) DERPO in RTVL
40.10 Kratka predstavitev Kataloga problemov medija RTVL/S
40.11 Chetrti premislek: Moch sama po sebi, Demokracija mochi - Slovenske volitve 1992 - She o demokraciji v moji dezheli; Revija SRP 1/2, 10/11993, p 63-146
43 Legitimnost narochnine za radiotelevizijo in vrednotna orientacija medija:
43.8 Zakon o Radioteleviziji Slovenija in narochnina
43.9 Kratka predstavitev telefonske ankete O slovenski javni RTV
43.10 Povzetek problema legitimnost RTV narochnine
Revija SRP 3/4, 4/1994, Ljubljana p. 89-142, /avtor/
47 Janezovo razodetje ali O treh vrednotah, 3. dopolnjena izd.; Fondi Oryja Pála, Kranj, 1994, p151
49 Televizijske manipulacije z javnomnenjskimi anketami razveljavljajo svobodo, Revija SRP 5/6, 10/1994, Ljubljana p. 102,
50 Izgubljene iluzije raziskovalca - v boju za nacionalno radiotelevizijo, (v rubriki Za osvezhitev zgodovinskega spomina institucije RTVL/S);Revija SRP 5/6, 10/1994, Ljubljana p. 118-146
52 Personalna legitimiteta medija v sistemu - deklarirana in dejanska, (institucionalne vrednote medija v legitimiteti sistema), Revija SRP 7/8, 2/1995, Ljubljanma, p 119-141
59 Medij noche vedeti; Propad mastodontka ali le kriza nacionalnega medija, Prispevek k razmishljanju o usodi medija RTVS ali nekaj malega iz zgodovine medija, njegovih sedanjih poglavitnih tezhavah in mogochi bridki usodi javne TV v Sloveniji; Naslovi poglavij:
Revija SRP 11/12, 10/1995, Ljubljana, 10. avgusta 1995, p 118-141
62 Kosilo na travi; Negledanost TV programov na Slovenskem, to je zdaj vprashanje; (Mogochi naslovi, podnaslovi:); Problem nepristranskosti meritev (raziskav) televizijskega programa; Revija SRP 13/14, 2/1996, Ljubljana, 4. januarja 1996, p 5-10
68 Streha sveta /Obisk dolincev na strehi sveta/, esej ;Revija SRP 17/18, 10/1996, Ljubljana p. 78
71 Razzharjeno zharishche - Kdo koga, kaj kako in zakaj sprashuje
/Ob anketi TVS - Po volitvah/, esej; Revija SRP 19/20, 2/1997, Ljubljana p. 78
Rajko Shushtarshich, Matjazh Hanzhek Vrednote socialne stratifikacije IV (Povzetek prispevkov VSS I.-III.) Premene vrednotnega sistema v prehodni (transformni) druzhbi, Revija SRP 19/20, 2/1997, Ljubljana p. 148-171