Revija SRP 21/22

Francka Premk

 

SHTEFAN KOCIANCHICH, POZABLJENI SLOVENSKI GENIJ?

 

Leta 1993 sem si ob 110. obletnici Kocianchicheve smrti zaman prizadevala, da bi doma objavila krajsho shtudijo z zgornjim naslovom in bi tako osvetlila tega slovenskega zamejskega velikana predvsem v luchi slovenistichne in hebraistichne znanosti. Moj naslov (brez vprashaja), Shtefan Kocianchich (1818-1883), pozabljeni slovenski genij pa se je izpod peresa E. Tomasa pojavil v Sloveniji shele na zatonu lanskega leta v Sobotni prilogi Kulturne rubrike Dela. Cheprav sem doslej zhe govorila o Kocianchichu slovenistu kroatistu pred hrvashkimi, o Kocianchichu hebraistu pa (v hebrejshchini) tudi pred hebrejskimi mednarodnimi znanstveniki, je postalo jasno, da je zdaj skrajni chas za domacho predstavitev tega slovenskega uchenjaka v luchi njegovih doma she domala neosvetljenih leksikoloshkih prizadevanj.

V mislih imam v prvi vrsti Kocianchichev rokopisni izvod Slovensko-nemshkega slovarja vélikega tipa, ki je kronoloshko prvi, po obsegu pa drugi najvechji zhe zapisani dvojezichni slovar, takoj za Pletershnikovim Slovensko-nemshkim slovarjem iz leta 1871.

Priznani italijanski slavist A. Cronia deli moje mnenje in predvsem tudi moje zachudenje nad tem, da je ostalo to za slovenstvo dragoceno leksikoloshko gradivo v arhivu do danes domala nedotaknjeno. Z navedkom A. Cronie, ki sledi in se chudi brezbrizhnosti slovenskega naroda do lastnih duhovnih vrednot, bo lazhje umljivo in opravichljivo Kocianchichevo zanimanje za danes sicer rehabilitiranega J. V. Koseskega, ki ga je avtor slovarja v veliki meri jezikovno pritegnil v svoj besednjak ("Kdor potujchuje se sam, podlaga je tujchevi peti!"): "Presenecha odlichno stanje Slovarja, nich ni obrabljenega, kar pricha, kako malo je bil uporabljen...” 1

In vendar, kakshna zakladnica za zgodovinsko leksikologijo in dialektologijo!

Naj obnovim, povzamem in dopolnim nekaj svojih zhe pred omenjeno tujo javnostjo izrechenih besed: Slovenci imamo skozi vsa zgodovinska obdobja uchenjake, umetnike in znanstvenike, ki segajo v sam vrh svetovne zgodovine, so z njim tudi v nedvomni tvorni povezavi, a se jih zhal vse premalo zavedamo. Mednje sodi Shtefan Kocianchich, povsem nenavadna, a slovenskim laichnim, posebno nefiloloshkim (neleksikografskim) intelektualnim krogom v ozhji domovini - kljub svoji veliki narodni zavednosti - dokaj nepoznana osebnost: Shtefan Kocianchich, uchenjak iz vrst slovenskih duhovnikov 19. st., ki s svojo vsestransko humanistichno izobrazbo aktivno sodeluje na vseh najpomembnejshih intelektualnih podrochjih svoje dobe.

Kako pa je bilo s tem nenavadno plodovitim ustvarjanjem Kocianchicha?

Njegov zhivljenjski opus je ogromen, zhal pa se je tudi veliko izgubilo. S svojimi raziskavami stopa na podrochja: teologije, jezikoslovja, leposlovja, zgodovinopisja /biografije/. Jezikoslovje je objavljeno v shtevilnih revijah idr. shtevilna njegova jezikoslovna dela, nekatera med njimi zelo obsezhna, so she v rokopisu. Med to rokopisno gradivo sodi dvozvezkovni Slovensko-nemshki slovar (1800 strani), turshko-nemshki, etiopsko-latinski slovar idr. Ta dela klichejo po objavi in bi bil skrajni chas, da bi jo dozhivela.

V zamejstvu (Gorica 1983) so ob stoti obletnici Kocianchicheve smrti njegovemu spominu slovenski in italijanski znanstveniki posvetili kongres Stefano Kocianchich (1818-1883) un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani, ki naj bi temu slovenskemu velikanu dodelil s svojo osrednjo tematiko pravo mesto v slovenski in furlanski kulturi.

Dve leti za tem so se ga kot leksikografa spomnili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ko je D. Stefanija s sodelavci priredil za tisk Glosarij ljudskih pesmi iz zbornika bratov Miladinovih,2 to je dvojezichni slovar knjizhevnega dela - popolnega leksikalnega izpisa pesmi bratov Miladinovih, kjer se med drugim prvich srechujemo tudi z zapisom makedonsko-slovenskih in celo makedonsko-grshkih, ter makedonsko-orientalskih (zveze s turshkim, arabskim, perzijskim, hebrejskim) leksikalnih vzporednic.

Omenimo nekaj Kocianchichevih zhivljenjepisnih podatkov. Shtefan Kocianchich je bil rojen v Vipavi leta 1818 kot sin slovenskih starshev, ki so temu izredno talentiranemu odlichnjaku s shtudijsko zagnanostjo zhe zgodaj dodelili posebno mesto v druzhini: namenili so mu shtudij teologije, kar je bila za revnega kmechkega fanta posebna chast (1841) in edini nachin, ki mu je omogochil, da uresnichi svoje shtudijske ambicije. Od 1846 je bil profesor biblichnih ved Stare zaveze in orientalskih jezikov v gorishkem semenishchu. Njegovo zhivljenje, ki se je izteklo leta 1883 v Gorici, je bilo v tihem dajanju in uresnichevanju samega sebe. 3

Od gimnazijskih chasov do smrti ostaja ta poliglot poglobljen (obvladal je 31 jezikov: 15 bolje, 16 slabshe) v svoj najljubshi tuji jezik - hebrejshchino. Semitistiko je razvijal kar na shtirih podrochjih: na didaktichnem "je vech kot trideset let predaval vzhodne jezike in bil svetopisemski ekseget". Na hebraistichnem polju je zapustil tudi svoja najizvirnejsha dela. Napisal je slovnico Specimina lectionis scripturae hebraicae, ki je izshla v ponatisu (Gorica 1853, 1860) in slovarchek, rokopisni prirochnik okrajshav hebrejskega jezika Roshe tevot iz leta 1851, ki naj bi dijake seznanili z najosnovnejshimi zakonitostmi hebrejshchine. Vse te uchbenike in mnoga dela v rokopisu hrani Gorishka semenishka knjizhnica. 4

 

Zelo pomembno je bilo Kocianchichevo aktivno in pasivno kulturno (korespondenca) sodelovanje s hebrejistichnimi uchenjaki kot s slavnim G. Almanijem, G. I. Ascolijem, A. Luzzattom, S. D. Luzzattom.

Sveto pismo je razlagal in prevajal samo po izvirnem hebrejskem jeziku.

Shtefan Kocianchich se je aktivno ukvarjal s hebrejsko poezijo, predvsem z odami. Bil je tudi izvrsten imenoslovec, nadvse zanimiva so njegova filozofska hebraistichna tolmachenja izvora starozaveznih lastnih imen, pisana v latinskem jeziku, ki jih upravicheno nelochljivo navezuje na vsebinsko jedro pripovedi, kjer se ime pojavlja. V svoji slovnici Specimina lectionis scripturae hebraicae se njen sestavljalec v poglavju Adnotationes ob tej priliki posebej ustavi in pravi: "Schin (z izvirno chrkovno oznako) cum puncto a dextra est sch germanicum, cum puncto a sinistra (s) est s asperum. Idem punctum diacriticum huius litterae, concurrens cum Cholem..." 5

Iz latinskega avtorskega dela Shtefana Kocianchicha Prima hominum aetas6 je iz njegovih razmishljanj o hebrejskem izvoru svetopisemskih imen she posebno jasno razvidno, kakshno tezho je avtor pripisoval zapisu posameznih hebrejskih chrk. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da se je jasno zavedal pomena, ki ga ima biblichni zapis s'in : shin (svet levega : svet desnega). Res pa je bila hebrejshchina dosegljiva le nekaterim nejudovskim izbrancem.

Leksikologija je zahtevno in natanchno delo. Ochitno je ta nash zgodnji leksikolog ustvarjal naglo, navdusheno, pod navdihom. Tako je v Kocianchichevem Glosariju ljudskih pesmi iz zbornika bratov Miladinovih tu pa tam mozhno najti tudi kakshno napako, predvsem pri makedonsko-hrvashkih vzporednicah: "Makedonsko-hrvashke vzporednice se gibljejo od chisto sestavljalskega navdiha... do neposrednega prenashanja in prevajanja ter tudi do napachnega razlaganja." Take napake pomenijo lahko rahlo pomensko nepreciznost, ki pa, kot recheno, ni pogosta in ostaja v okvirih iste pomenske skupine, lahko pa gre za prezrtje kakega podpomena. To ugotavlja D. Stefanija. 7

Plod dolgotrajnega razmisleka pa je hebrejsko jezikoslovno delo: slovnica oz. natanchneje - chitanka Limude hakeri'a hoc est specimina lectionis scripturae hebraicae (Gorizia 1860), Kocianchichevo delo in hebrejsko-nemshki (I) ter nemshko-hebrejski slovarchek (II), poimenovan Wörterverzeichnis 'seznam' (Gorizia 1860), ki ga je avtor slovnice imel ochitno ves chas pred ochmi. Slovarchek in slovnica oz. chitanka sta bila zamishljena v popolni medsebojni povezavi.

Chitanka S. Kocianchicha ima teoretichni in praktichni del. Teorija (pod I - 9 str.) se zachenja z abecednim seznamom, ki mu sledijo opombe Adnotationes . V njih najdemo kratko, a nazorno podane vse bistvene lastnosti hebrejskih samoglasnikov v pozicijskih soodvisnostih. V kratkem besedilu zajema vse pomembne glasoslovne inachice, je zelo izchrpna ter pregledna. Praktichni del so vaje (pod II), ki se nanashajo na slovnichne kategorije kot zaimke (1), samostalnike (2), ki so enodelni ali dvodelni (v rodilnishki soodvisnosti (statusu constructusu). Pri tej zelo pogosti sestavljeni dvodelni obliki avtor slovnichar uposhteva vse edninske in mnozhinske znachilnosti ter zanimivosti. Povezava etimoloshko sorodnih besed z vodilkami je dosledno izpeljana iz didaktichnih razlogov, da se uchenec asociativno nauchi vech besed hkrati.

Pomembna je povezava chitanka s slovarchkom, takrat vsekakor za temeljno jezikoslovno delo, Kocianchichev temeljni vir informacij. 8

 

Kakshen pa je bil Kocianchich - chlovek?

Shtefan Kocianchich je bil obenem trdne, vztrajne in mehke narave. Tudi za njegov slog pravijo, da je bil v zachetku nekoliko robat, kasneje pa se je, kot bomo videli, lepo izgladil. Da bomo bolje spoznali njegovo chustveno vipavsko naravo, objavljamo odlomek iz njegovega jubilejnega dopisa, uvrshchenega v ALBUM TRIGINTA SACERDOTUM, Gorizia 1867, naslovljenega na semenishke sosholce, na katere ga je vezala tesna notranja vez (Ecce quam bonum, et quam jucundum, habitare fratres in unum! Ps 132,1), ob dvajsetletnici diplome. Po tako shtevilnih letih lochitve se poglablja v vsakega sosholca posebej, izgubo tistih sosholcev - condiscipulis nostris, ki so se preselili in domum aeternitatis suae (Eccles. 12,5), pa bridko obchuti. 9

Vse se spreminja - vse mine! ...Pet in dvajseti let je, kar sem duhovnik, in malo da ne devet in shtirideset, kar zhivim; lepo shtevilo let, in vendar, kako hitro so mi ta leta pretekla! ...In pomislim li na nekdajne souchence, oj! tudi tu nahajam vrste mnogoshtevilnih souchencev uzhe precej pretrgane in razredchene. Ne pozabim te, mali Prenc, ki smo te she v Ipavskem trgu pokopali; in tebe, Catinelli, dobri, marljivi, pobozhni fantich, ki si nam leta 1831 prezgodaj umrl! In kdo bi mogel pozabiti náte, blagi Ovijach, ki si nam v najlepshem razcvetu, kot lepa rozhica, 1833. leta vsahnil; ali pa vaju, Kaus in Celia, ki sta nas ob  konec leta 1838 zapustila! Uzhe si se bil izsholal, blagi Gabriel Colavini, imel si biti v kratkem mashnik posvechen; ali nemila kosa blede smrti te nam je pokosila!"10

Trnjeva pot, pot intelektualne osamljenosti pa tudi Kocianchichu v zrelejshih letih ni prizanesla. Svoja najbolj skrita chustva je izlil na papir v hebrejshchini. Eno njegovih pesmi Joj meni, zapushchen v ocheta hishi, je prevedel Janez Premk:

 

I.
Joj meni, zapushchen v ocheta hishi
ostal sem sam z bolezni hujsho rano,
gorje, brez bratov, strah nad mano,
kaj naj storim, zavrzhen v bolechini?
II.
Je delezh moj v tozhbah, zhalosti izbrani,
prebudil se je jezik v petja joku,
naj vrejo solze, to jim v proshnje stoku,
tako govoril sem si v boli neugnani.
 
III.
Zakaj jechish in ne zaupash veri,
o dusha, - saj je Bog, in v prebuditvi
oche dushi je vsaki - bilki odreshitvi.
 
IV.
Kaj nisi ti navzoch v molitvi moji,
naklonil si Gospod nam odreshitev,
tako si radost nam v dobroti svoji.

Najzvestejshi prijatelj nashega literata so bile knjige, ki jih je v obilju preskrbel za gorishko knjizhnico, in le-te so ga spremljale tudi ob njegovi smrtni uri. Njegov najzvestejshi prijatelj so bile knjige, ki jih je v obilju preskrbel za gorishko knjizhnico, in le-te so ga spremljale tudi ob njegovi smrtni uri, umrl je leta 1883 v knjizhnici v Gorici. Devetega aprila letos bo minilo 114 let od njegove smrti in zdaj je chas, da se ga spominjamo ...

Tako je ugasnilo zhivljenje Shtefana Kocianchicha, enega izmed tistih tihih slovenskih uchenjakov, ki so zgodaj spoznali pomen pretoka domachih in najstarejshih tujih vrednot za slovensko kulturo in so ob vztrajnem zapisovanju domache jezikovne dedishchine nenehno opozarjali na neizchrpen vir hebraistichnega duhovnega bogastva; ta se je Slovencem zachel razkrivati zhe v 16. stoletju ob prvih prevodih Biblije.

Kritichna primerjalna leksikoloshka raziskava slovarja, ki je v delu, bo zahtevala she mnogo delovnih naporov. Seveda bo poleg danes zhe dokaj poznanega slovarskega in drugega gradiva, ki ga slovar vkljuchuje, uposhtevala tudi druge, predvsem v tujini priobchene shtudije o nashem leksikografu.

Da bi lahko prishlo do raznovrstnih nadaljnjih podrobnejshih in specializiranih shtudij o Kocianchichevem slovarju z narechnega in zgodovinskega stalishcha, bi moral biti Slovensko-nemshki slovar po zgledu D. Stefanije v kratkem objavljen in po mozhnosti v obliki rachunalnishkega prepisa. Ker ne primanjkuje najboljshih, voljnih, za delo usposobljenih dvojezichnih strokovnjakov rachunalnicharjev (svoje pomochi ne bi odrekli tudi priznani germanisti, "ki obvladajo pisano gotico, ta za Slovence in slovenstvo tako aktualna tematika, nikakor ne sme obtichati she naprej v predalu ali kot razstavno blago, ki se prikazhe na oglednih pultih ob jubilejnih svechanostih, temvech mora chim preje ugledati luch sveta.

Ali pa bo moralo to, dobro desetletje zapisovano gradivo, ki bi bilo tako uporabno "spet nazaj v inozemstvo po pomoch?

Pred kratkim sem zhelela v domovini predstaviti pomen Kocianchicha nasproti Pletershniku. Besede A. Cronie lahko neposredno prelijemo v slovenshchino: "to je slovar, resnichno dokumentaren, epohalen in monumentalen... to dokazujejo (v Kocianchichevem slovarju) izprichane besede, ki pri Pletershniku manjkajo, ki pa bodo dragocene za popolno dokumentacijo tezavrusa." 11

 

OPOMBE

1 A. Cronia Un inedito e grande dizionario sloveno-tedescodi
Stefano Kocijanchich; 20
2 Sh. Kocianchich Glosarij ljudskih pesmi iz zbornika bratov Miladinovih; Ljubljana 1985; I. II. III.
3 Biografske podatke navaja: L. Tavano Stefano Kocianchich (1818-1883) un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani. Gorizia 1984; 83
Autobiografske podatke navaja: M. Brecelj Vita del defunto Stefano Kocianchich, professore del seminario teologico a Gorizia come estata stesa da lui stesso; 89-102
4 Bibliografski podatki so oprti predvsem na:
a) Stefano Kocianchich (1818-1883) un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani, Gorizia 1984; 103-130; (latinski teksti: S. Tavano Bibliografia in latino; 103-107; hebrejski: B. Marushich Bibliografia delle opere in ebraico; 109; slovenski: B. Marushich Bibliografia delle opere in sloveno; 111-130
b) Slovenski biografski leksikon I. 1925-1932; 482
5 S. Kocianchich Limude hakeri'a hoc est specimina lectionis scripturae hebraicae; Gorizia 1860; 5, 6
6 S. Kocianchich Prima hominum aetas; Gorizia 1878
7 G. Tamani Stefano Kocianchich (1818-1883) un ecclesiastico al servizio della cultura fra Sloveni e Friulani; Gorizia 1984; 33
O Kocianchichevem delovanju na polju semitistike, she posebno hebraistike pishe G. Tamani v poglavju:
L 'Attivita di semitista; 31-35
8 S. Kocianchich Album triginta sacerdotum; Gorizia 1867; 65, 66
9 S. Kocianchich Album triginta sacerdotum; Gorizia 1867; 6
10 S. Kocianchich Album triginta sacerdotum; Gorizia 1867; 59
11 A. Cronia Un inedito e grande dizionario sloveno-tedesco di Stefano Kocijanchich; 20

Pesnik Janez Premk je naredil poskus prevoda, ki naj bi ujel pomembnejshe metrichne znachilnosti Kocianchichevega hebrejskega originala Joj meni, zapushchen v ocheta hishi; zaradi slovenske rime je uporabil dolochene licentiae poeticae: delne zamenjave vrstic (I. v. 3 in v. 4; III. v. 1 in v. 2 idr.).

Osrednje podatke dolgujem gorishki knjizhnici Biblioteca Seminario Teologico, videmskima knjizhnicama Seminario arcivescovile di Udine, Biblioteca del Istituto di Lingue e letterature orientali, nadalje ljubljanskim knjizhnicam: Teoloshke fakultete, Franchishkanskega samostana ter knjizhnici Sekcije za zgodovino slovenskega jezika ZRC SAZU v Ljubljani.

Za izchrpne informacije o avtorju in njegovi listkovni zapushchini se zahvaljujem prof. dr. S. Renku, za pomoch pri iskanju dokumentov pa tudi prof. dr. M. Smoliku.