Revija SRP 21/22

Matevzh Krivic

Dokumenta: 1 in 2

 

POBALINSTVO V "ODMEVIH"

 

Znano je, da sva s predsednikom dr. Jerovshkom v ustavnem sodishchu marsikdaj na mochno razlichnih stalishchih - in tega pisma torej ne pishem zato, ker bi bil netoleranten do javne kritike njega ali kogarkoli od ustavnih sodnikov. Toda to, kar sem slishal v vcherajshnjih "Odmevih" na nacionalni TV, je nekaj tako podlega in pobalinskega, da minimalna dostojnost od chloveka, ki za to ve, preprosto zahteva, da se oglasi in javno izrazi svoje ogorchenje.

Zgodilo se je nekaj, kar bi se, zhal, ob znani aroganci mnogih nacionalnih televizij tega moralno problematichnega sveta tudi pri nas lahko zgodilo komurkoli - in se morda komu tudi zhe je. V eni od najbolj gledanih informativnih TV-oddaj objavijo o nekom nekaj neresnichnega (o Jerovshku najprej, da "kandidira" - torej, da se poteguje - za neko ministrsko mesto v Drnovshkovi vladi, nato pa vcheraj celo, da naj bi bil kandidat za tako mesto v pomladanski "vladi v senci"!), prizadeti nato protestira z navajanjem suhih dejstev in vljudno prosi (napaka? - bi moral zagroziti s pravnimi sankcijami?) za objavo resnice, nakar nacionalna TV arogantno potepta minimalne norme kulturnega komuniciranja: ne le, da vljudnega protesta prizadetega ne objavi, pach pa ga na prav pobalinski nachin zlorabi za novo, zhe tretjo dezinformacijo - ki tokrat ni vech le dezinformacija, ampak zhe defamacija prizadetega. V Jerovshkovem primeru: namesto da bi prebrali njegov preprosti stavek "Glede vlade v senci pa se nisem z nikomer niti pogovarjal", si nasha TV dovoli potvoriti (falzificirati) ta njegov odgovor na objavljeno dezinformacijo tako, kot da je Jerovshek napisal, da mu je Drnovshek res ponudil ministrsko mesto, pomladanske stranke pa da mu ga she (!!) niso.

Kljub temu, da sem se v dolgoletni polemichni praksi zhe dobro izuril v izbiranju primernih besed tudi za hude stvari, pa za gornje res ne najdem drugega primernega izraza kot pobalinstvo. Prichakujem postopek pred chastnim razsodishchem Drushtva novinarjev Slovenije - che ga sami ne nameravajo (ali ne morejo sprozhiti) , ga bom sprozhil jaz.

Matevzh Krivic

________
Opomba urednishtva: Pismo je M.K. poslal urednishtvom: Dela, Dnevnika, Vechera, Republike (s proshnjo za takojshnjo objavo na primernem mestu). Objavili so ga: Delo (v pismih bralcev), Dnevnik, Vecher in Republika; od 31. Jan. 1996 in v naslednjih dneh. Odgovor na pismo ustavnega sodnika Matevzha Krivica sta objavila Vecher in Republika. (Glej dokument 4 v tej sht. Revije SRP.)

 

 

NEVERJETNO

 

Ko sem prebral odgovor urednishtva televizijskih "Odmevov" na moje pisanje in od TV prejeti zapis spornih trditev v teh oddajah, sem zhe mislil, da sem vsaj v neki, cheprav zelo pomembni podrobnosti vendarle slabo poslushal in da je bil zato vsaj del mojih ochitkov krivichen. V svojo reakcijo sem zato - poleg zavrnitve ochitnih neresnic in manj ochitnih sprenevedanj v njihovem odgovoru - zhe vkljuchil tudi opravichilo za tisti, domnevno krivichni ochitek. Pa mi vrag ni dal miru in sem shel pred oddajo odgovora vendarle she preverit na domachi videorekorder, ali sem tisto res narobe slishal. In glej: nisem jaz narobe slishal, ampak je TV meni poslala napachen zapis v oddaji izgovorjenih besed! Ali pomotoma ali namenoma, ne vem.

Kot sem zhe prvich zapisal, sem bil ob poslushanju oddaje ogorchen, ker so Jerovshkov preprosti stavek "Glede vlade v senci pa se nisem z nikomer niti pogovarjal", potvorili tako, kot da je (prek TV) javnosti sporochil, da mu pomladanske stranke (v nasprotju z Drnovshkom) ministrstva za pravosodje she (!) niso ponudile. Le glagol sem si narobe zapomnil - v resnici se je TV-potvorba glasila takole: "...v pomladno vlado pa ga she nihche ni povabil". Zakaj me je tu tako zbodel prav tisti "she", da sem ga oznachil kot podlo in paglavsko podtikanje - prav isti "she", ki v zapisu, ki sem ga dobil od TV, manjka? Jasno, zakaj: potem ko je bila publika zhe dvakrat "informirana" o domnevni Jerovshkovi kandidaturi, dodatnega podtikanja, kot da je izjavil, da ga pomladniki v vlado v senci she niso povabili, ni bilo mogoche razumeti drugache kot namigovanje, da si takega povabila zheli. Vsakemu razumnemu chloveku, ki o drzhavnih zadevah ve kaj vech kot otrok v osemletki, pa je jasno, da s predsednikom ustavnega sodishcha, ki bi si zhelel postati pravosodni minister celo v pravi, kaj shele v "senchni" vladi, nekaj ne bi moglo biti v redu.

Pojasnilo za otroke v osemletki: predsednik ustavnega sodishcha je namrech prvi mozh ene od treh vej oblasti v drzhavi in s tem eden od shtirih najvishjih drzhavnih funkcionarjev - pravosodni minister pri nas pa je, malo podcenjujoche recheno, le malo vech kot vrhovni upravitelj sodnih zgradb in sodnih financ in ima pri nas precej manj mochi kot drugih 14 resornih ministrov (torej je to precej manj ugledna in pomembna funkcija kot npr. francoski Ministre de Justice et Garde des Sceaux ali britanski Lord Chancellor - che so otroci v osemletki ali pa novinarji v kakshni kriminalki morda prebrali zhe kaj tudi o teh imenitnih mozheh v francoskem ali britanskem sistemu). To seveda ne pomeni, da je pri nas lahko pravosodni minister kdorkoli, tudi che se na sodstvo nich ne spozna - da bi na tako mesto resno vabili aktualnega ustavnega sodnika ali celo predsednika ustavnega sodishcha, ta je pa le malo predebela. (A da mi ne bi kdo od prizadetih "vrnil" gornje "lekcije" s citiranjem italijanskega primera, moram nujno povedati she to. Da, v Italiji se je zhe zgodilo, da so za pravosodnega ministra postavili bivshega predsednika ustavnega sodishcha - toda: prvich, bivshega, in drugich, polozhaj italijanskega pravosodnega ministra je po politichni tezhi primerljiv s francoskim, ne z nashim. Toliko zoper morebitno slepo posnemanje slabo razumljenih tujih izkushenj.)

V drzhavi, kjer to ni jasno niti predsedniku vlade niti trem shefom opozicije, potem seveda tudi novinarjem ni mogoche zameriti, che tega ne vedo - toda ne vedeti tega je eno, potvarjati izjave predsednika ustavnega sodishcha (hote ali iz malomarnosti) in s tem ustvarjati vtis njegove pripravljenosti za sprejemanje tovrstnih ministrskih polozhajev, che bi mu jih ponudila opozicija, je pa chisto nekaj drugega. Tu so pa zadaj ochitno zhe neke politichne shpekulacije in poskus potegniti vanje she predsednika ustavnega sodishcha. Predsednik reagira, morda za nashe razmere prevech (!) vljudno, novinarji pa njegovo reakcijo, namesto da bi jo prebrali, malo prikrojijo - in rezultat je tu. Da s strani novinarjev ni bil hoten, da je shlo le za lapsus? Che jim bo pred novinarskim chastnim razsodishchem uspelo preprichati svoje kolege in mene, da je bilo tako, se jim bom za v takem primeru preostri ochitek "pobalinstva" opravichil - a dvomim, da jim bo to uspelo. She zlasti potem, ko so storjene dezinformacije naknadno skushali prikriti z novimi. Za to pa ni opravichila.

Zato sem torej zapisal, da je ta tretja dezinformacija prerasla zhe v defamacijo (napad na ugled) prizadetega - chesh, poglejte, kakshnega predsednika ustavnega sodishcha imamo, ki se niti pomena funkcije pravosodnega ministra ne zaveda in komaj chaka, da ga opozicija - z vrha oblasti, kjer je (on, ne ona) sedaj - povabi celo v nekakshno "vlado v senci". Neverjetno.

Zdaj pa k drugi neverjetnosti - kako si po vsem tem (tudi che gornje ravnanje, recimo, ne bi bilo pobalinsko, ampak morda zgolj neprofesionalno, potvorba Jerovshkovega odgovora pa nenamerna) tisti, ki se jim je to zgodilo, namesto opravichila drznejo poprejshnje dezinformacije (nenamerne?) v odgovoru na kritiko stopnjevati v chiste neresnice - in pri tem celo izrecno zatrjevati: "Objavili nismo niti ene neresnice"!

Bili sta vsaj dve - in za vsako od njih sedaj (v odgovoru) s sprenevedanjem ali celo z novimi neresnicami skushajo prikriti, kaj so v resnici rekli.

Prva neresnica (dvojna). V "Odmevih" 23. januarja so objavili: "Socialdemokrati naj bi dobili she pravosodno ministrstvo, za katerega naj bi kandidiral Tone Jerovshek." Novica je na ustavnem sodishchu seveda povzrochila shok in nato ogorchenje, ko se je izkazala njena lazhnost. "Jerovshek naj bi kandidiral za ministra" namrech pomeni "Jerovshek naj bi se potegoval za ministra" - in to je ta shokantna in groba neresnica (tisti "naj bi" pomeni le, da gre za nepreverjeno trditev neimenovanega vira, ne novinarke same - toda to "informacijo" so objavili). Kdor ne obvlada jezika do te mere, da bi znal lochiti med "kandidiram za ministra" in "kandidirajo me za ministra", pa naj pach ne gre za novinarja. - V odgovoru na mojo kritiko pa zagreshijo novo neresnico, ko skushajo prikriti, da so prvich rekli tako, kot sem njihov lastni zapis dobesedno citiral zgoraj, in skushajo stvar zamegliti s tremi dolgimi stavki. Komur se ljubi, jih lahko sam primerja z zgoraj citiranim resnichnim spornim stavkom. In "za poslastico": zgoraj citirani originalni tekst (skladen z dejansko izgovorjenim in slishanim) smo na zahtevo dobili po faksu na ustavno sodishche zhe 24. januarja - 5. februarja pa so mi na mojo zahtevo, ko sem prosil she za zapise kasnejshih oddaj, poslali (morda kdo drug s TV?) drugachen zapis od tistega prvega. V tem drugem zapisu je neresnichna trditev, da naj bi Jerovshek (sam) kandidiral, spremenjena v manj spotakljivo (da naj bi mu kandidaturo ponudili) - podobno, kot je v zapisu oddaje 29. januarja izginila kljuchna besedica "she"! Spet - neverjetno, a resnichno.

Druga neresnica (zgolj enojna - naknadna). V "Odmevih" 28. januarja so objavili (citat njihovega zapisa): "Pomladne stranke ... so se pogovarjale o ministrskih kandidatih. Predsednik vlade v senci bi bil Marjan Podobnik, Janez Jansha podpredsednik in minister za obrambo, za ministre pa so menda najresnejshi kandidati: dr. Tone Jerovshek za pravosodje ...". Samo po sebi to morda she ni neresnica - che zanemarimo "malenkost", da tisti, ki ni dal pristanka in ki ga niti vprashali niso, pach ni "kandidat". Chista neresnica pa je trditev v odgovoru, da je bilo recheno, da se ta mesta nameravajo omenjenim kandidatom (shele) ponuditi - oziroma da je bilo to "iz prispevka tudi razvidno". Kot da ne znamo brati. Neverjetno.

Tretja neresnica (spet dvojna) - je pa tista zhe uvodoma opisana zgodba o tem, kako so (29. januarja) potvorili Jerovshkov odgovor, nato pa na mojo ogorcheno kritiko tega ravnanja v svojem odgovoru she neresnichno prikazovali, kot da so v resnici (tudi) Jerovshkovo sporochilo zgolj "objavili", ne pa vsebinsko spremenili. Da se jim je dr. Rode "za korektno objavo pisno zahvalil"? Verjamem, che so njegovo sporochilo korektno objavili - Jerovshkovega zhal niso.

Po svoje she bolj zhalostno od vsega zgoraj navedega pa je kar dvakratno poudarjanje (na zachetku in na koncu odgovora), da moje ime v spornih prispevkih vendar sploh ni bilo omenjeno - chesh, kaj pa tega Krivica briga, kako smo ali bomo mi opravili z nekom tretjim. Tovrstni stavki mi she tako zhivo zvenijo v ushesih iz tistih nekdanjih chasov, ko smo se otepali z aroganco takratnih politichnih in medijskih gospodarjev, da spet kar ne morem verjeti, da uglednih novinarjev danes ni sram zapisati kaj takega. Liberalizem? Da, che ga kdo razume kot "brigaj se zase in drugo ti ne bodi nich mar". Jaz pa liberalne vrednote razumem tudi kot skrb za svobodo ter pravice in svoboshchine vsakogar, ne le sebe samega. Seveda kot "gospod iz eminentne ustanove" tudi novinarjem nikakor ne mislim kratiti njihove pravice, da objavljajo "uradne in neuradne izjave politikov" in da za njihovo vsebino odgovarjajo politiki, ne novinarji, ki so jih samo objavili. Kadar so res objavili to, kar je bilo recheno (ali celo zapisano, kot v tem primeru) - ne pa, kadar so to bodisi hote potvorili, bodisi iz neznanja ali malomarnosti popachili.

Matevzh Krivic

________
Opomba urednishtva: Pismo je M.K. je bilo objavljeno le she v Vecheru (Republika je medtem prenehala izhajati).
V urednishtvu Revije SRP pa menimo, da sta pismi tako pomembna ostvetlitev medijevih kriterijev neresnice, da ju je potrebno posebej izpostaviti za ohranitev nashega zgodovinskega spomina in spomina M.M. RTVS (mnozhichnega medija - medija mas), she posebej za chase, ko bo pomembnost problema (namrech medijevi kriteriji neresnice oz. trdovratno vztrajanje na neresnicah) razvidna tudi neodvisnim medijem.