Revija SRP 21/22

Ciril Gale

 

SASHA DOBRILA - PIONIR SLOVENSKEGA STRIPA

 

Cheprav sta se stripu priblizhevala zhe Hinko Smrekar in Milko Bambich, je Sasha Dobrila avtor prvega pravega slovenskega stripa z oblachki. To je "izvirna istrska pravljica" (pripovedovala mu jo je teta, ko je bil she otrok) Machji grad, ki je zachela izhajati v ljubljanskem Druzhinskem tedniku 13.11.1941 (s podpisom "stric Mishko").

Dobrila je bil rojen v Ljubljani leta 1922. Tu je obiskoval osnovno in srednjo sholo ter se vpisal na arhitekturo. Po enem semestru je moral shtudij prekiniti; zaradi ilegalne dejavnosti proti okupatorju je bil v internaciji. Po vojni je najprej delal v Trstu pri PNOO (Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor) kot propagandist in risal plakate ter ilustracije; med drugim je tedaj ilustriral prvo slovensko chitanko na Primorskem. Nato je nadaljeval shtudij arhitekture v Pragi, konchal je prvo stopnjo, leta 1948 pa je moral zaradi resolucije Informbiroja, ki se ji ni hotel pridruzhiti, zapustiti ChSR in se vrniti v Ljubljano. Med bivanjem v Pragi je risal za tamkajshnji chasopis Naprej.

Cheprav kratko, je bilo bivanje v Pragi za Dobrilo pomembno tudi zato, ker je tam spoznal cheshkega mojstra lutkovnih filmov Jiĝija Trnko, ki je prav v tistem chasu ustvaril svojega nepozabnega Cesarjevega slavchka. Dobrila se je navdushil za animirani film in ko se je vrnil v Ljubljano, je postal eden prvih avtorjev slovenskega lutkovnega filma. Konchal je tudi prvo stopnjo shtudija umetnostne zgodovine.

Kot trik-mojster je bil zaposlen pri tedanjem Triglav filmu in v tem chasu je narisal tudi nekaj prvih metrov slovenskega risanega filma. Za isto filmsko podjetje je ustvaril svoj prvi lutkovni film Sedem na mah, ki ga je posnel Mile de Gleria. Ves chas je tudi risal stripe: Mihcheve sanje (Druzhinski tednik, 1943), Argonavti, Mali Muk, Beli panter (vsi objavljeni v Ljubljanskem dnevniku v zachetku shestdesetih let) in Sad mashchevanja {Zvitorepec, 1969). Kot posebna publikacija je izshla slikanica V senci gozdov (po knjigi A. E. Setona), priredil pa je tudi Vandotovega Kekca nad samotnim breznom.

Najvechkrat je bil objavljen njegov strip Argonavti (doma in tudi v tujini). Scenarij za ta svoj strip je Dobrila zelo skrbno pripravil. Tako je nashel celo sledove poti, po kateri so po vsej verjetnosti Argonavti vlekli svojo ladjo od danashnjih slovenskih hribov do morja v Miljskem zalivu.

Enako skrbno je zasnovan tudi Sad mashchevanja, ki se dogaja v rimski Emoni in prikazuje spor med suzhnjem in gospodarjevim sinom zaradi lepe suzhnje. Na koncu sin umre, krivda pa je na njegovi strani. Dobrila je dolge tedne prezhdel po muzejih, kjer je preucheval dokumente o zhivljenju v Emoni pred dva tisoch leti. Ta strip je nedvomno vrh njegovega stripskega opusa, saj se odlikuje po solidni zgodbi in po risbah z mojstrskimi temno-svetlimi kontrasti.

Nazadnje je bil Dobrila zaposlen kot uchitelj likovne vzgoje na ljubljanski osnovni sholi Vita Kraigherja, kjer je vodil tudi filmsko sekcijo. Po nekaj letih upokojitve je umrl v Ljubljani leta 1992.