Revija SRP 19/20

Rajko Shushtarshich

 

RAZZHARJENO ZHARISHCHE

 
KDO KOGA, KAJ, KAKO IN ZAKAJ SPRASHUJE
Ob anketi TVS - Po volitvah, avtor Mile Vreg, 15.11.1996

 

NEPOTREBEN UVOD

Slovenskim parlamentarnim volitvam v letu 1996 v Reviji SRP nismo posvetili nobene pozornosti, naj se za to neuvidevnost skusham vsaj malo oddolzhiti s pogledom na povolilno vzdushje. Najprej pa moram izraziti svoje veliko razocharanje nad she vedno preveliko volilno udelezhbo, bila je namrech 74 - odstotna. To kazhe, da smo she vedno prehodna (transformna) druzhba, druzhba v prehodu iz nedemokratichne v demokratichno, iz totalitarnega sistema smo preshli v posttotalitarni. Rezultat volitev je trenutno tak, da daje "pomladnim strankam" (naslednicam DEMOS-a) natanko polovico vseh poslancev v parlamentu: med njimi najvech Podobnikovi SLS (19), nato Janshevi SDS (16) in najmanj Peterletovi SKD (10). Na drugem polu pa je LDS, stranka Janeza Drnovshka, ki je dobila najvech posameznih poslancev (25). Preostale mandate imajo: Kocijanchicheva ZLSD (9), DESUS (upokojenci 5), Jelinchicheva SNS (4) in poslanca narodnosti (2). Za sestavo vlade sta dva kandidata (Podobnik in Drnovshek) in dva za odstop z mesta predsednika strank (Kocijanchich in Peterle). Novoizvoljenih poslancev je presenetljivo veliko, kar dve tretjini; nezamenljivih (predestiniranih) pa tretjina, za seme ravno dovolj.

Che je oz. bo koalicija pomladnih strank, potem je kontinuiteta vladanja Janeza Drnovshka to jesen splavala po vodi, che pa ni, potem je samo zachasno ogrozhena ali samo prekinjena. Drnovshek lahko z mandatarstvom uspe le, che razdruzhi koalicijo pomladnih strank.

Mene pa problem zanima veliko bolj z vidika sistemske vrednotne utemeljitve. V ospredju mojega zanimanja je vidik personalne legitimitete sistema (vrednotne utemeljitve vladavine enega). Tega imamo tako mochno zakoreninjenega v zavesti opranih glav v nedavni preteklosti titoizma, da Slovenci tako rekoch ne moremo shajati brez ochetov naroda. Tako imamo npr. she vedno enega in edinega dosmrtnega predsednika drzhave Milana Kuchana in enako naj bi bilo zhe tudi z dosmrtnim predsednikom vlade Janezom Drnovshkom, tako naj bi bilo v vseh pomebnih ministrstvih in institucijah sistema, kot sem to opisal na primeru RTVS. In tako naj bi bilo tudi na vodstvih strank, tudi che jim volilni rezultat kazhe slabo.

Propagandno sporochilo razzharjenega zharishcha je bilo nekako táko: Slovenija potrebuje kontinuiteto vladanja, je dejal dr. Janez Drnovshek, ali pa bo prishlo do parlamentarne krize oz. krize nevladanja, da bo treba volitve ponoviti. Mogocho vladajocho koalicijo je imenoval "t.im. pomladanska koalicija" in je ne shteje za resno koalicijo in she manj za mogocho nosilko izvrshilne oblasti. Che bi v politiki prevladovala zamera in bi bili politiki njegove nasprotne strani hitro uzhaljivi, bi si prav lahko zhe s tem nastopom pokvaril ali vsaj otezhil nadaljnji vzpon svoje personalne legitimitete. Pa najbrzh ne bo tako, ker se nam mochno zdi, da je razplet povolilnega vozla, naj bo she tako zapleten, vedno mogoch. Naj omenim bolj za shalo kot zares samo eno mogocho reshitev, ki nam je bila predochena kot mogocha pred tem zharishchem. Milan bi mirno opazoval predsednishko volilno kampanjo vnaprej izvoljenega predsednika drzhave Slovenije dr. Janeza. Njegova izvolitev bi bila tako rekoch gotova, ker mu je podporo obljubila koalicija pomladnih strank. Predsednik vlade (mandatar) bi bil Marjan. Predsednik parlamenta pa Janez II. Lojze bi bil podpredsednik vlade ali pa spet zunanji minister. V nadaljnjo delitev resorjev se v shali ne gre spushchati. Seveda so v politiki elite politikov mogocha presenechenja in se stvari na koncu razpletejo drugache, kot so nam navrzhene v prvotno glodanje povolilne kosti. V shali je celo mozhna, cheprav resnichno skrajno malo verjetna, izvolitev dr. Janeza Drnovshka za sekretarja Zdruzhenih narodov, kar bi to idilichno razdelitev oblasti na Slovenskem she dodatno zapletlo. Vendar mirno lahko rechemo, da bo nova razdelitev oblasti, razreshitev volilnega zapleta oz. rezultata volitev, zadeva dogovora med elitami strank in tistih, ki so za njimi. Nas volivcev in tudi nevolivcev se zelo verjetno vsaj shtiri leta vech ne tiche. Chez chas bo za nas samoumevna, dramski zapleti pa se bodo preselili v institucije mochi, to je najpomebnejshe institucije sistema, od sodstva do, recimo, najmaj pomembne kulture.

Kaj pa smo o tem "tajnem mnenju" slishali na razzharjenem zharishchu od gosta dr. Janeza Drnovshka in gostitelja Mileta Vrega? Odgovor je: nich takega in nich od tega, cheprav sta za tovrstne dogovore ali morda le neresne ponudbe vedela oba. Namesto tega nas je zharishche napeljevalo (to je pripravljalo in ustvarjalo nashe "javno mnenje") na eno samo mogocho razreshitev povolilnega gordijskega vozla. Ta je, da ostane vse tako, kot je bilo poprej, da je dosedanji premier edini mogochi mandatar, ali pa bo treba volitve ponoviti ali ponavljati, vse dotlej, da volivci (in nevolivci) spoznajo, da je vladavina enega in edinega premiera edina mozhna reshitev za dezhelo Slovenijo.

Toliko, se mi zdi, je bilo nujno za uvod, bolj zato, da se prehitro ne pozabi, ker pozabljivost je trdovratna razvada v nashi dezheli in v instituciji M.M. RTVS she posebej.

Sama zadeva pa se mene tiche iz povsem drugega zornega kota. Jezi me zato, ker problem raziskav informativnega programa ostaja natanko tak, kot je bil v starih chasih. Natanchneje, pristranskost politichne opredelitve novinarjev ali, drugache recheno, njihova neavtonomnost potegne za sabo she neavtonomnost in pristranost raziskovalcev in njihovo sodelovanje v ritualu manipulacije z javnim mnenjem. Sedaj pa poglejmo problem lepo po vrsti, najprej dispozicija ankete TVS Po volitvah - Mileta Vrega, potem she rezultate ankete za razzharjeno zharishche zgolj za poteshitev radovednosti tistih, ki she verjamejo v nepristranskost javnomnenjskih raziskav. In na koncu she moje pismo Miletu Vregu, ki je pravzaprav moja interpretacija bistva problema, za katero pa moram poudariti, da je nastala ne le pred izvedbo raziskave (konchnim vprashalnikom in razzharjenim zharishchem na TVS1 20. 11. 1996 ob 20. uri), ampak kar nekaj let prej.

 

 

DISPOZICIJA ANKETE TVS - PO VOLITVAH, avtor MileVreg, 15. 11. 1996
in mogochi pomisleki k njenim vprashanjem

1. Ali ste presenecheni nad volilnim rezultatom?

- da
- ne
- vseeno, mu je

To uvodno vprashanje je za anketo neprimerno, smiselno je, che ga zastavite predstavnikom strank.

2. Komu bi (po vashem mnenju) predsednik drzhave (Milan Kuchan) moral najprej zaupati mandatarsko nalogo?

- Dr. Janezu Drnovshku in LDS
- Marjanu Podobniku in koaliciji "pomladnih strank" (SLS, SDS, SKD)
- tretjemu

2.1-Kdo bi (po vashem mnenju) she lahko bil mandatar? ...

Mogoche mandatarje bi bilo treba nashteti. Vprashanje je mogoche razumeti tudi tako: Komu bi (po ustavi in zakonu) predsednik drzhave Milan Kuchan moral najprej zaupati mandatarsko nalogo? She najbolj pametno pa bi bilo zastaviti ga njemu osebno.

3. Katera koalicija se vam zdi najbolj sprejemljiva?

- Koalicija LDS in vsaj dve pomladni stranki (Kateri dve ..?)
- Koalicija pomladnih strank SLS-SDS-SKD
- nobena od teh
- ne morem se odlochiti

3.1- Predlagam svojo koalicijo, katero? ...

Zaenkrat obstaja samo ena koalicija, in ta she ni podpisana. Potemtakem je sprashevanje (oz. ugotavljanje javnega mnenja) o drugih (mogochih, morebitnih ali mozhnih) koalicijah prezgodnje. Che pa to vseeno pochnemo, potem dopushchamo razlago, da M.M. RTVS bolj zanima ustvarjanje javnega mnenja (soustvarjanje, sestavljanje in razstavljanje koalicij) kot pa njegovo ugotavljanje.

Za prvo modaliteto vprashanja velja she dodaten pomislek:

- ali je zhe aktualna oz. ali ni preuranjena, ker koalicija "pomladnih strank" mora najprej razpasti
- ali pa jo mora LDS oz. dr. J.D. poprej "razbiti", "razstaviti" (izraza nista primerna, a ne najdem drugega), potem shele lahko sestavlja koalicijo iz "nasprotnega bloka". To vprashanje bi bi bilo smiselno zastaviti predstavnikom LDS oz. dr. Janezu Drnovshku.

Modaliteta odgovora pri vpr. (3.1) zahteva svoje posebno vprashanje, ki ga razumem tako, da naj se vsak Slovenec postavi v vlogo predsednika drzhave ali vsaj izvoljenega poslanca in predlaga svojo koalicijo. Posredno pa je to mogoche razumeti tako, da bo M.M. RTVS propagirala "svojo koalicijo".

4. Ali se strinjate s predchasnimi volitvami?

- da, ker ne vidite drugega izhoda
- ne, stranke morajo sestaviti koalicijo
- ne vem, pochakal bom na medstrankarska pogajanja

V tem vprashanju je brzhkone strzhen ankete TVS - Po volitvah. Volilni rezultati so komaj preshteti (so she neuradni), TVS pa se strashansko mudi pripravljati javno mnenje na nove volitve. Naslednje vprashanje to potrjuje, saj z njim TVS zhe izvede preliminarne volitve.

5. Che bi "pomladne stranke" na volitvah nastopile kot skupna koalicija in ne kot tri samostojne stranke, kateri od strank bi zaupali svoj glas:

- Liberalni demokraciji Slovenije (LDS)
- Koaliciji pomladnih strank (SLS, SDS, SKD)
- Zdruzheni listi socialnih demokratov (ZLSD)
- Slovenski nacionalni stranki (SNS)
- Demokratichni stranki upokojencev (DESUS)
- Demokratski stranki (DS)
- Zelenim Slovenije (ZS)

To vprashanje je, kot zhe poprej recheno, navijanje za nove volitve. Che to ni, potem je vsaj hipotetichna ponovitev volitev, preprosteje recheno popravni izpit volivcev oz. volitev, ker TVS z rezultati volitev ni zadovoljna. Che tudi to ni, potem je sprashevanje "kaj bi bilo, che ne bi bilo" vsaj neresno, che zhe ni privlecheno za lase.

Glede vzorca, ki naj bi po vashem predlogu bil "vsaj 800 ali vech anketiranih", menim, da je mochno pretiran. Za pilotno (tipajocho) anketo bi zadostoval vzorec 300 (ali manj) anketiranih.

 

KONCHNI VPRASHALNIK IN REZULTATI ANKETE TVS - PO VOLITVAH

RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA
TELEVIZIJA SLOVENIJA; Ljubljana, Kolodvorska 2-4
Sluzhba za raziskovanje programov
 
Mile Vreg
Informativni in izobrazhevalni program TVS
POVOLILNA TELEFONSKA ANKETA - 19. 11. 1996
REZULTATI - 20. 11. 1996

 

VZOREC

Pogovorili smo se z 911 osebami (z volilno pravico) na nakljuchno izbranih telefonskih shtevilkah po vsej Sloveniji, da smo zbrali predvidenih 800 sodelujochih.

Vzorec je dvostopenjski. Na prvi stopnji izbire je uposhtevana velikost krajev (ki so razdeljeni po shtevilu prebivalcev v pet velikostnih skupin), na drugi stopnji pa so uposhtevane telefonske omrezhne skupine. Z izbiro velikega shtevila krajev (496) je zagotovljena populacijski podobna variabilnost socialnokulturnih in ekonomskopolitichnih dejavnikov, s chimer se zmanjsha pristranost telefonskega anketiranja.

Rezultati anketiranja vseeno niso reprezentativni, kar kazhe zhe primerjava spola in izobrazbe s populacijskimi vrednostmi.

Meje zaupanja za posamezne odstotke pri 5-odstotnem tveganju (naj navedem samo za primer: - za p=1% in q=99%, je napaka +/- 0,6%;
- za p=10% in q =90%, je napaka +/- 2,0%;
- za p=50% in q =50%, je napaka +/- 3,6%.)

 

VPRASHALNIK - REZULTATI

Sem (anketar ...). Klichem s Televizije Slovenija. Prosim vas, da odgovorite na nekaj vprashanj o volilnih izidih.

1. Kako ocenjujete volilne izide?

62% 1 - prichakoval-a sem takshne
7%   2 - prijetno sem presenechen-a zaradi (skupaj 38 oseb oz. odgovorov) zaradi ... :
- uspeha/zmage LDS - 12 
- uspeha t.i. pomladnih strank - 18
- she 4 odgovori - po 1-2 (skupaj 8)
- brez pojasnila - 16 (izmed 54 odgovorov)
15% 3 - razocharan-a sem zaradi (skupaj 99 oseb oz. odg.) zaradi … :
- uspeha t.i. pomladnih strank nasploh ali posamich - 21
- prenizkega izida t.i. pomladnih strank nasploh ali posamich - 18
- prenizke zmage/izida LDS - 16 oseb
- slabega izida moje stranke - 12
- she 14 odgovorov - po 1-3 (skupaj 13)
- brez pojasnila - 19 (izmed 118 odgovorov)
16% 9 - volitve me ne zanimajo a Preskochite k vprashanju 7

 

2. Komu naj predsednik drzhave Milan Kuchan najprej zaupa sestavo vlade?

51% 1 - Liberalni demokraciji Slovenije oziroma Janezu Drnovshku
21% 2 - neformalni koaliciji t.i. pomladnih strank oziroma Marjanu
Podobniku
3% 3 - komu tretjemu? ...
9% 4 - vseeno mi je
16% 9 - volitve me ne zanimajo

3. Menite, da volilni izid bodochemu mandatarju omogocha sestaviti vlado?

45% 1 - da
13% 2 - ne
26% 3 - ne morem presoditi
16% 9 - volitve me ne zanimajo
4. Katera koalicija se vam zdi najbolj sprejemljiva? LDS in dve t.i. pomladni stranki - kateri?
13% 1 - SLS in SDS 
11% 2 - SLS in SKD 
2% 3 - SDS in SKD 
17% 4 - vse tri t.i. pomladne stranke in LDS 
12% 5 - samo tri t.i. pomladne stranke
13% 6 - drugachna - katera? ...
LDS + vsaj po ena "pomladna" in "nepomladna" - 14 (ank. oseb oz. odg.)
LDS + ena ali vech "nepomladnih" strak - 13 
LDS + ena t.i. pomladnih strank - 7 
LDS + SLS - 22 
- samo LDS - 15 
- she 12 odgovorov drugachnih kombinacij koalicije (skupaj)
- neustrezni odgovori - 21 
16% 7 - vseeno mi je / ne morem se odlochiti
16% 9 - volitve me ne zanimajo

5. Menite, da bi bile stranke dolzhne pred volitvami podpisati koalicijsko pogodbo?

45% 1 - da
22% 2 - ne
17% 3 - vseeno mi je
16% 9 - volitve me ne zanimajo

6. Ali menite, da bo prishlo do predchasnih volitev?

24% 1 - da
38% 2 - ne 
22% 3 - ne vem
16% 9 - volitve me ne zanimajo

 

Sociodemografija

               7. Spol                                8. Starost                             9. Dokonchana izobrazba 
42% (48) 1 - moshki           5% (6)    1 - 18 do 20      26% (48)      1 - osnovna shola ali manj 
58% (52) 2 - zhenske          16% (20) 2 - 21 do 30     19% (* )        2 - poklicna shola 
                                          23% (22) 3 - 31 do 40     39% (43)       3 - srednja shola 
                                          20% (17) 4 - 41 do 50     17% (9)         4 - vishja, visoka shola 
                                          14% (15) 5 - 51 do 60 
                                          22% (20) 6 - 61 in vech 
Opomba: V oklepaju so odstoki v populaciji. (43) = 2+3 pokl. izobrazba + sr. Skupaj.
Anketirane osebe so stare 18 let ali vech, primerjalni podatki pa veljajo za populacijo,
staro 15 let ali vech.

 

MOGOCHI POMISLEKI K REZULTATOM:

1. Prvo vprashanje je bilo spremenjeno v vprashanje (ne o oceni volilnih izidov, pach pa) o prichakovanosti rezultata volitev, presenechenju oz. razocharanju nad njim. Prijetno in neprijetno presenechenih (razocharanih) je bila le kaka petina vprashanih. Priblizhno toliko je takih, ki jih volitve ne zanimajo. Vechina pa je tak volilni izid prichakovala. Lahko sklepamo, da bi anketirani na prvotno vprashanje vechinoma odgovorili: da niso presenecheni nad volilnim rezultatom.
(V nadaljevanju bom komentiral samo poglavitne oz. vechinske ali pretezhne odgovore na posamezna vprashanja.)

2. Predsednik drzhave Milan Kuchan naj najprej zaupa sestavo vlade LDS oz. Janezu Drnovshku. Nepodpisana koalicija treh "pomladnih strank" pa je sedaj poimenovana kot "neformalna koalicija t.im. pomladnih strank". (Opomba: "t.im." je seveda negativna konotacija v poimenovanju koalicije.)

3. Tretje vprashanje je novo in povsem zgresheno. Ime mozhnega (oz. mozhnih ) mandatarja v vprashanju namrech sploh ni navedeno.

4. She najvech vprashanih je odgovorilo, da se jim zdi najbolj sprejemljiva (vladna?) koalicija: vse tri pomladne stranke in LDS (17%). (V modalitetah mogochih oz. dopushchenih ogovorov se spet pojavljajo "t.im. pomladne stranke".)

5. Vprashanje o dólzhnosti podpisa koalicijske pogodbe pred volitvami je zopet nedolocheno, ker vprashanim ne pojasnjuje, katere koalicije (katerih strank) ima sprashevalec v mislih. Mishljena pa je bila nepodpisana koalicija "pomladnih strank" (glej vpr.5 v dispoziciji vprashalnika).

6. Na kljuchno vprashanje o predchasnih volitvah pa televiziji in drugim M.M. she ni uspelo ustvariti javnega mnenja o nujnosti predchasnih volitev. She vedno je najvech vprashanih menilo, da ne bo prishlo do predchasnih volitev; cheprav (tako lahko sklepamo iz prvotnega vpr. 4 v dispoziciji vpr.) si TVS na vso moch prizadeva zanje ("ker ne vidi drugega izhoda").

S podrobno razlago rezultatov ankete in njihovo uporabo v Zharishchu ne gre zgubljati besed. Menim, da je bila raziskava Informativnega programa (narochnika Mileta Vrega) strokovno nekorektna. Izvajalec "raziskovalnih" del in nalog SRP TVS (Sluzhba za raziskovanje programov) je bila nekorektno manipulirana v povolilni kampanji. Kreiranje javnega mnenja s pomochjo manipulirane raziskave in njena uporaba v Zharishchu je z vidika avtonomnega raziskovanja nesprejemljiva, in to moram razlozhiti tako, kot zadevi pritiche. Tudi che je vrednotni vidik razlage za nekatere she vedno nesprejemljiv in dolgochasen. Pa vseeno naj ga najprej kratko razlozhim, v nadaljnjem tekstu pisma v "nekaj povzetkih" iz zgodovine problema raziskovanja medija RTVL/S pa bo razvidno, da je taka uporaba raziskav in razisovalcev na mediju mochi edina mogocha, ni izjema, pach pa pravilo medija mochi.

Sklepna interpretacija rezultatov ankente in njene uporabe v M.M. (mediju mochi) je taka, da prav nobeden od teh (%) ne (vz)drzhi (ne v mejah zaupanja ne izven njih) oz. lahko drzhi zgolj nakljuchno, to je v smislu rekla: she slepa kura zrno najde. Uporaba te ankete v medijevem razzharjenem Zharishchu pa je evidentna manipulacija z udelezhenci raziskovalnega rituala (raziskovalno metodo in raziskovalci). Bolj zanimivo se mi zdi vprashanje, zakaj je temu tako. Moj odgovor je, da zato, ker nobeden od udelezhencev rituala ankete in njene uporabe na mediju mochi ni bil resnichno svoboden niti dovolj pogumen, ni tvegal, da bi dejal: tako se to ne dela, temu se tako ne strezhe. Drugache recheno, izvedba ankete, njeni rezultati, njena uporaba so primer neavtonomnega raziskovanja in neavtonomnega (pristranega) novinarskega pristopa k problemu. Zakaj pa si avtonomno raziskovanje lahko privoshchi Revija SRP (zanjo v tem primeru Rajko Shushtarshich)? Samo zato, ker mora, ker je taka vrednotna orientacija Revije SRP!

Pismo Miletu Vregu (17.11.1996) je moj brezupen poskus pojasniti problem neavtonomnega raziskovanja oz. manipulacije z njim.

 

Sposhtovani gospod Mile Vreg,

te moje pripombe uposhtevajte ali ne, resnichno mi je zhal, che boste zaradi njih uzhaljeni. In res jih je tezhko uposhtevati, ker potem te ankete (take, kot je) sedaj v SRP (Sluzhbi za raziskave programov) sploh (she) ne bi izvedli. Za anketo o povolilnem ozrachju, o volilnih posledicah (kot so: v parlamentu izvoljeni mandatar, vladne koalicije, sestava vlade) je ochitno prezgodaj. Za ponovne volitve in predvolilno kampanjo tudi. Za razburkanje povolilnega ozrachja in ekspresijo medijevega mnenja (t.j. medijeve mochi) ob povolilnem ozrachju pa je morda ravno pravi chas, che ni zhe malo pozno.

Najbrzh menite, da je predlozheni in spodaj navedeni osnutek ankete zadostna opredelitev vashih raziskovalnih interesov oz. interesa Informativnega programa TVS in tudi jasna opredelitev delovne naloge SRP (Sluzhbe za raziskave programov). V izvedenem delu seveda dajete, tako kot doslej, popolno avtonomijo raziskovalcem. Moje osebno mnenje je, da temu ni tako.

Dovolite mi, da vam namesto she enega utemeljevanja (iz niza neprestanega razlaganja nashih - RTV raziskovalnih - nesporazumov) ponovim oz. skiciram nekaj kljuchnih problemov ali bolje nesporazumov in razhajanj glede avtonomije raziskovalcev in raziskovanja na eni in politichnih interesov ali trenutnih usmeritev novinarjev in urednikov politichno-informativnega programa na drugi strani. Ti so bili ugotovljeni ob raziskavah Informativnega programa TVS v letih 1993 in 1994 in tudi poprej v shestdesetih in osemdesetih letih (glej: Iz raziskav SShP, DERPO, SShP: Iz zapushchine Egona Tomca in Trije premisleki iz Raziskave o raziskovanju; Revija SRP 1/2 1993). Do danes so ti problemi ostali natanko taki, kot so bili, spreminja se le stankarska opredelitev urednikov in predlagalcev anket.

 

NEKAJ POVZETKOV:

- "To niso ankete SRP, ampak ankete Informativnega programa RTVS!

- To konkretno pomeni, da SRP izvede anketiranje in izrachuna rezultate ali, drugache recheno, servisira Informativni program v njegovih raziskavah oziroma anketah.

- V letu 1993 pa so shle zadeve vidno navzdol. Ankete so bile vedno bolj politichne in vedno manj so vsebovale raziskovalne probleme, skratka, postale so lastne Inform. programu, predvsem uredniku Ladu Ambrazhichu, lahko bi jim rekli Ambrozhicheve ankete ali Ambrozhicheve raziskave javnega mnenja, kot bi jih on imenoval. Naj jih na kratko nashtejem in komentiram:

- Anketa o vladni koaliciji in sestavi vlade (23.1.1993). Ambrozhicha je prevzela radovednost, kaj menijo gledalci o Drnovshkovi vladni koaliciji? Ali bo to politichna ali strokovna vlada? Koga gledalci pogreshajo v vladi in seveda kateri minister po njihovem mnenju ne sodi v vlado? Bil je tudi nezadrzhno radoveden, ali bo Drzhavni zbor v ponedeljek (chez dva dni) potrdil vlado ali ne? In seveda se ni mogel vzdrzhati, da ne bi povprashal: Ali bo tako sestavljena vlada vzdrzhala 4-letni mandat? In she: Ali bo treba volitve ponoviti, che se koalicija vladnih strank izjalovi? Skratka, che kratko komentiram ta vprashalnik, potem moram rechi, da sestavljalec vprashalnika ne more skriti svojih zhelja, in she morda le to, da izkushen politik in urednik ne zastavlja takih vprashanj v chasu, ko se vlada she niti usedla ni.

- 18.6.1993 smo po narochilu odgovornega urednika Informativnega programa RTVS L.A. izvedli telefonsko anketo Informativnega programa TVS o kmechki stavki, odstopu direktorja VIS-a mag. Janeza Sirsheta, o interpelaciji na delo pravosodnega ministra Mihe Kozinca. Stavim, da rezultate lahko predvidite. Stavka je namrech upravichena, ne pa nachin uveljavljanja njihovih zahtev (tako so namrech rekli in prikazali mediji, posebej TVS.) Niso pa mediji ustvarili dovolj jasnega mnenja o odstopu Janeza Sirsheta. Zato vechina vprashanih ne ve, ali je J.S. zgolj zhrtveno jagnje in ali bi ga vlada morala bolj energichno zashchititi, tudi she niso vedeli, ali je bil odstop direktorja VIS-a nujen. Podobno vprashani she niso imeli razjasnjenega "svojega mnenja" o interpelaciji (zahtevi) po odstopu pravosodnega ministra Mihe Kozinca. (Tu lahko rechemo, da so mediji padli na izpitu, ker so sprashevali po javnem mnenju o teh aktualnih dogajanjih v Sloveniji ochitno prezgodaj, namrech mnenja she niso ali celo niso znali jasno formirati.)

Anketa pa je pomembna predvsem zato, ker se v njej prvich javno oznani narochnik tudi kot dejanski avtor ankete - Informativni program - L.A.

(Vech primerov glej v prispevku Problem raziskav informativnega programa, Revija SRP 1/2, 1993)

- V svoji avtonomiji (SRP) smo prishli tako dalech, da gledalcem zastavljamo vprashanja, ki jih sami ne bi zastavili, da raziskujemo probleme, ki po nashem mnenju raziskovalno niso utemeljeni, da se ukvarjamo bolj s politiko in politikantstvom kot pa z raziskovanjem.

- Vendar vse to so tako rekoch malenkosti v primeri s temeljnim problemom, ta ja namrech v tem, da se je raziskovalni postopek komaj opazno, a sistematichno preobrazil iz raziskovanja javnega mnenja v njegovo sokreiranje. Cilj raziskav ni vech ugotoviti, kaj gledalci o posameznih aktualnopolitichnih dogajanjih v Sloveniji menijo, ampak vplivati na njih, da bodo vedeli, kaj naj o njih menijo. Mi namrech javno mnenje bolj soustvarjamo, kot pa ugotavljamo. Po mojem mnenju odlochilne v samem politichno informativnem programu bolj zanima indoktriniranje gledalcev kot pa informiranje le-teh. Vendar to je problem njihove avtonomije, a zhal je postal temeljni problem tudi nashe avtonomije!

Lado Ambrozhich ne bo nikoli razumel vrednotnih orientacij avtonomnega raziskovanja. Osnovni metodoloshki postulati empirichnega raziskovanja so zanj nepotrebno kompliciranje. On kratko malo potrebuje in prichakuje "fejst rezultate". Zopet nam povzrocha iz zgodovinskega spomina zhe dobro znane raziskovalne glavobole, ki jih je povzrochala manipulacija v raziskovanju in z raziskovanjem. Nekoch, ko je bila nasha avtonomija she nekaj vredna, bi mu vechino takih raziskav kratko malo zavrnili z utemeljitvijo, da ne ustrezajo osnovnim metodoloshkim zahtevam empirichnega raziskovanja. Danes pa, che jih ne bomo izvedli v SRP, jih bo kdo drug, in ve se, kaj bo potem. A to je treba vzeti nase. Tudi sam sem sokriv, da je temu tako."

Sploshnejsha ali bolj teoretska razlaga teh nesporazumov pa je bila opisana v prispevku Televizijske manipulacije z javnomnenjskimi anketami razveljavljajo svobodo (Problem raziskav in avtonomija raziskovanja, raziskovalcev na mas medijih), Revija SRP 5/6:

"Bistvo problema manipulacije v nashem primeru je namrech v tem, da je celoten smisel raziskovanja javnega mnenja sprevrzhen. Raziskovanje ni vech potrebno zato, da bi ugotavljalo, kakshno je javno mnenje, kdo ga ustvarja in kako ga ustvarja, ampak je v tem, da sodeluje v kreiranju (to je manipuliranju) javnega mnenja. In SRP (Sluzhba za raziskovanje programov) bi se pravzaprav morala preimenovati v SIO (Sluzhbo za indoktrinacijo obchinstva), analogno Informativni program TVS v Indokrinativni program TVS. Z objavljanjem "prichakovanih" rezultatov anket (dobljenih s sumljivo ali sporno metodo) neavtonomni raziskovalci to javno mnenje predvsem soustvarjajo ali ga vsaj utrjujejo. To pa je narobe svet.

Eric Blair (George Orwell) v romanu 1984 pravi kratko in jedrnato:

“Kako naj se obdrzhi slogan, kot je “svoboda je suzhenjstvo”, ko ne bo obstajal vech niti pojem svobode? Celotna klima mishljenja (mishljenjsko vzdushje) bo drugachna. Mishljenja v danashnjem pomenu besede sploh ne bo vech. Biti ideoloshko pravilno naravnan (orientiran) pomeni ne misliti - pomeni odsotnost potrebe po (avtonomnem) mishljenju. Biti ideoloshko pravomislech pomeni biti nestvaren.”

(V nashem primeru velja to za svobodo oziroma avtonomijo raziskovanja v raziskovanju in raziskovalnem novinarstvu.)

 

In she to, kar je najpomembnejshe:

“Svoboda, to je svoboda rechi, da je dva in dva shtiri. Che je to mogoche, potem vse ostalo pride samo po sebi.”

(Winston Smith je to v svoj dnevnik napisal z obchutkom,
da je formuliral pomemben aksiom.)

Samo zato so pravi odstotki tako prekleto pomembni, pa naj bodo politiki in mediju she tako neljubi.

Samo zato vodimo to na videz tako malenkostno in nepomembno vojno za prave - neponarejene rezultate ali vsaj proti evidentni pristranosti "fejst rezultatov".

In zato v Reviji SRP v skladu z njeno vrednotno orientacijo ne poznamo cenzure in avtocenzure, cheprav bi bilo vchasih taktno in za revijo koristno, che bi kako formulacijo v soglasju z avtorjem omilili ali celo izpustili. Vendar tega ne delamo, ker dobro vemo, da bi bil to zachetek, ki nima konca oziroma ima tak konec, da revija zataji svojo vrednotno orientacijo in namesto nje uveljavlja: relativizem resnice, sprijenost svobode in odsotnost poguma. To pa so vrednotne orientacije, znachilne za posttotalitarizem ali, preprosteje recheno, za nasho "podaljshano preteklost"."

 

V Ljubljani, 17.11.1996

S sposhtovanjem Rajko Shushtarshich

 

P.S.

Kot vidite, je bilo moje prizadevanje tudi to pot zaman. Ne recite, prosim, da imam zopet kaj za bregom zoper Mileta Vrega in Lada Ambrozhicha. Ali pa, da sem se prej navdusheval za vlado Janeza Drnovshka, sedaj pa sem se obrnil proti njemu. Ne, ne. Take odnose narekuje sama avtonomnost raziskovanja, pa che to verjamete ali ne. Pach pa so politichno-interesne orientacije urednikov in novinarjev politichno-informativnega programa TVS le nekoliko prevech praktichne (podanishke), podajo se mochi, zato so neavtonomne.

Nepristranosti v politichno-informativnem programu ne moremo dosechi tako, da so v odajah enakomerno zastopani simpatizerji vseh vechjih strank, ali ti, ki so strankam blizu po politichnem preprichanju, ali oni, ki so obchudovalci te ali one personalne legitimitete.

(Dovolite mi, da zato osvezhim spomin na problem avtonomije novinarjev s citatom iz prispevka Za osvezhitev zg. Spomina institucije RTVL/S, Iz zakljuchka razmisleka: Izgubljene iluzije raziskovalca - v boju za nacionalno radiotelevizijo, Revija SRP 5/6, 1994):

"Dominantna strankarska propaganda pa bo v faznem zamiku, bo v korist prejshnje oblasti, ali v korist sistemske inercije ali v funkciji preprechevanja dejanskih vrednotnih sprememb v sistemu. Avtonomija novinarjev v vrednotni orientaciji bo po mojem she naprej iluzorna. Za ene bo to napadalna (pretirano agresivna) avtonomija v odnosu do vladajoche koalicije, ne pa tudi avtonomija od vladne opozicije. Za druge pa bo nasprotno: servilna do vladnih strank in pa neodvisna le od opozicijskih. Resnichni problem avtonomije pa je v tem, kako biti avtonomen od "svojih"?"

Slovenskim parlamentarnim volitvam v letu 1996 v Reviji SRP pa nisem posvetil posebne pozornosti tudi zato, ker se je glede demokracije v moji dezheli (po mojem mnenju seveda) od slovenskih volitev v letu 1992 tako malo spremenilo, da skoraj ni kaj dodati. (Che koga moj prispevek k demokraciji v moji dezheli vseeno zanima, si ga lahko prebere v Reviji SRP 1/2 1993: Chetrti premislek o mochi: Moch sama po sebi, Demokracija mochi: Slovenske volitve 1992 in She o demokraciji v moji dezheli.)