Revija SRP 19/20

Rajko Shushtarshich - Matjazh Hanzhek

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE III

 

 

VREDNOTE SOCIALNE STRATIFIKACIJE IV
ali
Vrednotni sistem socialne restratifikacije v transformni druzhbi
Za osvezhitev zgodovinskega spomina
nekega sistema samoupravnega socializma (SRS v SFRJ)
Iz zakladnice zgodovinskega spomina o raziskovanju vrednot
socialne stratifikacije (Povzetek prispevkov I.-III.)
 
PREMENE VREDNOTNEGA SISTEMA SOCIALNE STRATIFIKACIJE
Prispevek k razmishljanju o usodi sistema
Nekaj iz zgodovine vrednot socialne stratifikacije
in njihove nove institucionalizacije ob lastninjenju sistema
ali na kratko o vrednotah restratifikacije
Druzhba, sistem brez spomina je
kakor podjetje brez knjigovodstva,
mochni in mogochni v njej
pochno, kar jih je volja,
ker vse, kar pochno, utone
v pozabljivi zavesti chasa.

 

KRATEK POVZETEK O VREDNOTAH STRATIFIKACIJE V SAMOUPRAVNI DRUZHBI IZ LETA 1973

 

Danes bi rekel, da je bilo takratno raziskovalno porochilo o vrednotah stratifikacije narejeno do faze she kar dobro sistematiziranega koncepta. Nikakor pa ni bilo konchano. Glavni del teh tezhav v porochilu izvira iz mojega takratnega strahu, da bi se nashel kdo, ki bi razumel, kaj pishe v njem: o socialnem razlikovanju v socialistichni druzhbi (njeni stratifikaciji)! Obravnavalo je problem, ki ga za sistem uradno sploh ni bilo oziroma je bil domnevno le obrobno vprashanje nashega chasa: kdaj bomo socialno razlikovanje v celoti ukinili? Kolikor pa naj bi stratifikacija vseeno obstajala, pa naj bi bila predvsem v zastarelih vrednotah, "v glavah ljudi, obremenjenih z ostanki, usedlinami preteklosti". Ali pa je bila nekaj chisto posebnega: domacha socialistichna in she samoupravna, vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi so bili torej nekaj chisto svojstvenega, zgrajeni po meri nashega chloveka (to je po meri nashih vodilnih ideologov). Vse socialne krivice, socialno nepravichnost v slojeviti brezrazredni duzhbi pa je domnevno odpravljala njena socialna mobilnost. Ta je predpostavljala odprtost vseh socialnih pozicij vsem posameznikom (razen razrednim sovrazhnikom) oziroma enake mozhnosti vseh socialnih kategorij (grup) za socialni vzpon. Spet pa je treba pripomniti, da je bilo mogoche tako zamishljeno socialno mobilnost veliko lazhe uresnichiti v glavah vodilnih ideologov kot pa v socialni resnichnosti.

Naj she enkrat ponovim, da zgolj iz razlagalne razvidnosti (didaktichnega principa) opisujem model vrednotnega sistema stratifikacije (VS SS) na osnovi ali pravilneje na ilustrativni podlagi stratifikacijskih dimenzij in ne, kot je pravilno, izhajajoch iz vrednot k njihovi predmetni podlagi. Priznati pa moram,  da  je nachin  razlage, ki razgrinja aktualizacijo vrednot na statifikacijskih dimenzijah, torej  iz t.im. objektivne pozicije individuuma in njegove socialne umestitve  v strate, didaktichno  lazhe  razumljiv.  Mislim, da to velja she dandanes.  Toliko  je  namrech name in  na  "nas"  vplivala  dominantna marksistichno materialistichna  razlaga socialnih sistemov. In  konec  koncev,  samo vrednotenje posameznih statifikacijskih dimenzij: katere statifikacijske dimenzije so zgodovinsko aktualne (v dolocheni druzhbi oz. sistemu) in katere niso in zakaj so oz. niso, je bila zadeva zavestnega opredeljevanja, natanchneje, vrednotenja. To  so inzhenirji chloveshkih dush, kot so tudi postopno, a previdno uveljavljajochi se ekonomski propagandisti zelo dobro vedeli. Vsaj boljshi med njimi so ontoloshko prevaro tisochletja poznali, che je  niso, so pa z njo neverjetno dobro manipulirali.

(Opomba: Ontoloshka prevara tisochletja je doslej najvechje razvrednotenje vrednot in najuchinkovitejshi nachin obvladovanja socialnega sistema: "Preprichati mnozhice, da je materija vse in duh njen proizvod, sam pa jim vladati z duhom, je najuchinkovitejshi nachin vladanja, ki je sploh mogoch. To pomeni: voditi ljudi z vrednotami, ne da bi vedeli ali smeli vedeti, da jih sami porarajo, da jih poraja, strukturira in sprejema le njihova lastna zavest." Glej Vrednote socialne stratifiacije I, Ontoloshi status vrednot, Revija SRP 13/14.)

 

PREMENE VREDNOT V TRANSFORMNI DRUZHBI
V VREDNOTNEM SISTEMU SOCIALNE STRATIFIACIJE V SLOVENIJI
 
Zgodovinski spomin in danashnja zaznava premene vrednot stratifikacije v slovenski druzhbi

 

Uvodoma je treba najprej rechi, da je premena vrednotnega sistema socialne stratifikacije (to namrech obravamamo) v nashi danashnji slovenski druzhbi (od zachetka 70-ih let, ko smo z raziskavo VS SS zacheli) izjemno velika in ochividna, in to glede na dejstvo, da se sicer vrednotni sistemi v evolutivnih razmerah socialnega razvoja zelo pochasi, komaj opazno spreminjajo.

Posebnost nashega takratnega obdobja je bila modifikacija vrednotnega sistema v samoupravno druzhbo. V nashem primeru smo z raziskavo vrednotnega sistema socialne stratifikacije zacheli v letu 1973, ravno v obdobju razcveta socialistichne samoupravne druzhbe. Socialne stratifikacije v samoupravni druzhbi takrat uradno sploh ni bilo oz. je bila latentna in nedvomno je bila she jugoslovansko specifichna ali svojska.

Vendar poglejmo she nekoliko nazaj, v chas zmage socialistichne revolucije, v leto 1945, ko je bila izvrshena radikalna oz. revolucionarna premena vrednotnega sistema tedanje stratifikacije. V staroreku - priuchenem jeziku javne rabe smo ji rekli: odprava krivichnih socialnih razlik z ekspropriacijo ekspropriatorjev ali razlastitvijo razlashchevalcev ali krajshe nacionalizacija (sprva podrzhavljanje, kasneje podruzhbljanje) imetja (premozhenja) kapitalistov, velikih in tudi srednjih posestnikov (privatnih lastnikov proizvajalnih sredstev). Vendar je to bila le simbolichna oznachitev dejanske destratifikacije druzhbe. Ta je pomenila predvsem odpravo zgornjih in vishjih srednjih strat, v spodnjih oz. nizhjih stratah je prishlo do velike socialne mobilnosti. Tudi najnizhja strata, lahko bi ji rekli lumpenproletariat, je izginila, nadomestili so jo temeljito razredcheni razredni sovrazhniki druzhbe. Dejanska socialna destrafikacija pa se je postopoma aktualizirala na vech, praviloma vseh pomembnih dimenzijah socialne stratifikacije in mobilnosti: najprej na SD politichne mochi zmagovalcev, pa na premozhenjsko-dohodkovni dimenziji in, recimo samo za primer, emancipacijski dimenziji spola (s t.im. enakopravnostjo - socialno enakostjo med moshkimi in zhenskami). Tako rekoch chez noch pa je prishlo do premene vrednotnega sistema socialne stratifikacije, ker te uradno sploh ni bilo vech. Postali smo egalitarna druzhba socialno enakih. Tako pa je zopet bilo le na deklarativnem nivoju, ker v realnih socialnih odnosih seveda socialnega razlikovanja, stratificiranja druzhbe v strate ni bilo mogoche odpraviti, she manj je bilo to mogoche chez noch. In to zato ne, ker vrednot, vrednotnih orientacij in vrednotnih sistemov vseeno ni mogoche kar tako poljubno (idealistichno) spreminjati, kot so si to utopichni socialistichni in komunistichni revolucionarji (izumitelji ontoloshkege prevare vrednot) iz dobrshnega dela vzhodnega sveta zheleli. In tako smo postali druzhba z latentno socialno stratifikacijo, tako torej, ki je uradno ni, pa vseeno je. Po Orwellu bi rekli, da so postale "vse zhivali socialno enake, vendar so bile nekatere bolj enake od drugih." Nesporno pa je dejstvo, da so bile vsaj zachasno odpravljene najbolj vidne in vpijoche socialne razlike med stratami in sloji slovenske in jugoslovanske druzhbe.

Sedanja premena vrednot in vrednotnega sistema, ki se je zachela, recimo, s propadom socializma na Slovenskem in je sovpadala she s slovensko osamosvojitvijo (priblizhno z letoma 1990, 1991 in nekaj let prej ter traja she v letu 1997), je torej restratifikacija. To je vrnitev na stanje socialnega razlikovanja, takega, ki je bilo znachilno za obdobje pred samoupravljanjem in pred revolucijo, po nekaterih brezskrupuloznih znachilnostih pa nas vodi dalech nazaj v obdobje prvobitnega kapitalizma. Vrednotni sistem she najbolj prilichi tistemu iz obdobja prvobitne akumulacije kapitala. Vendar je to tako le grobo recheno, ker dejansko tudi v premeni vrednot ni vrachanja v neko prejshnje stanje, pach pa je to ponovna aktualizacija vrednot socialnega razlikovanja, takega, ki je blizu (ali vsaj blizhje) tistemu, ki smo ga nekoch zhe poznali. Natanchne chasovne razmejitve pa so pri opisovanju vrednot in vrednotnih sistemov nesmiselne, opazne oz. ochividne so le priblizhne preorientacije vrednot - dejstev zavesti. Dejanske premene vrednot se gode v trajanju in ne v chasu, chasovnih presekih.

Che bi torej uvodoma skushal pojasniti she to, kako ugotavljam premene vrednot, vrednotnih orientacij in vrednotnih sistemov, bi bil predolg in kljub temu prepovrshen. Domnevam, da je to dovolj razvidno iz dosedanje prezentacije Vrednotnih sistemov I-III v Reviji SRP. Vseeno pa naj rechem, da gre za dva vidika. Prvi je dojemanje in analiza vrednot kot neposrednih dejstev zavesti. Te so vsakomur neposredno preverljive pod pogojem, da presezhe ideoloshko in interesno reflektiranje oz. izkrivljanje vrednot. Drugi nachin pa je preverjanje empirichnih podatkov, to je analiza in razlaga posredovanih (torej posrednih) dejstev zavesti. To je predvsem analiza in primerjava stalishch, dokaj nezanesljivih indikatorjev vrednot, ki pa so vseeno uporabna za analizo vrednot, ker so stalishcha vrednotno utemeljena.

 

Kratek shematski oris bistvenih premen v VS SS SD do danes:

Najprej, to ni vech vrednotni sistem socialne stratifikacije samoupravne druzhbe (VS SS SD). Samoupravna druzhba je premenila v t.im. transformno druzhbo, ki bi jo morda zaenkrat she lahko poimenovali kot druzhbo z prevladujochimi znachilnostmi liberalnega kapitalizma.

Socialna stratifikacija ni vech latentna, vendar tudi izkristalizirana she ni, ni she aktualna do mere, ko bi posameznike in skupine lahko nesporno razvrstili v strate tako, da bi se to razvrshchanje priblizhno pokrivalo z njihovo lastno prestavo o tem, v katero strato sodijo. (Navadno se posamezniki uvrste eno strato vishje, kot jih razvrshcha njihovo referenchno socialno okolje.) Tudi she ni mogoche rechi, ali se bo aktualizirala stratifikacija petih ali devetih strat.

Kot osnovna vrednota, ki utemeljuje socialno razlikovanje (stratifikacijo), se aktualizira vrednota socialna neenakost kot socialno sprejemljiva vrednota, ki ni vech obremenjena z idealizirano in deklarirano socialno enakostjo. Drugache recheno, sedaj je bolj nesporno, da je vrednotni sistem deklarirane socialne enakosti, prej prikrite (latentne) ideoloshko zabrisane socialne neenakosti, premenil v socialno veljavni vrednotni sistem socialnega razlikovanja (VSSS - vrednotni sistem socialne stratifikacije). To je najpomembnejsha in najochitnejsha premena vrednotnega sistema stratifiacije v nashi druzhbi.

Socialni status posameznikov kot sintetichna dimenzija socialnega razlikovanja se vendarle aktualizira in prav kmalu se bo to vprashanje zachelo pojavljati tudi v vsakdanji praksi, to je v raznoraznih vprashalnikih, anketah, obrazcih itn. To bo znak, da je postal socialni status vsakdanje socialno dejstvo.

Premeno vrednot oz. njihovo razlichno aktualnost she najbolj (najlazhje) zaznamo na posameznih SD (stratifikacijskih demenzijah) socialnega razlikovanja. Pa poglejmo shematsko sistematichno, kot smo jih obravnavali v dveh nachinih klasifikacije stratifikacijskih dimenzij v Vrednotah socialne stratifikacije v letu 1973. Najprej poglejmo premeno vrednot, ki rezultira kot evidentna (povechana ali zmanjshana) sprememba aktualizacije vrednotenja posameznih dimenzij socialnega razlikovanja.

 

PREMENA VREDNOT V VREDNOTNEM SISTEMU SOCIALNE STRATIFIKACIJE, GLEDANA DANES (Z DANASHNJIMI OCHMI) NA POSAMEZNIH SD (STRATIFIKACIJSKIH DIMENZIJAH)

Najprej shematska preglenica premene vrednot SS po posameznih SD:

Sama klasifikacija dimenzij socialne stratifikacije temelji (ali izhaja ali se udejani) na klasifikaciji vrednot. Trendi premene vrednot oz. vrednotne orientacije na SD so samo hipotetichno shematsko nakazane (v enem ali obeh polih vrednotnih dimenzij).

stratifikacijske dimenzije vrednote Vrednotne orientacije

TRENDI PREMENE VREDNOT SS

     
1 - starost

2 - spol

generacijske (gen.

dominacijske)

emancipacijske

generacijski razkol; (starost je vse bolj soc. zlo)

emancipacija zhensk; soc. toleranca diferenciacije seksualne orientacije; (komercializacija seksa)

3 - stan

4 - fizichno stanje

maritalne

elementarne

nadaljnji razpad trad. druzhine; maritalna mobilnost aktualnejsha

zdravje, kondicija pridobiva; bolezen je socialni hendikep, smrt zavestno izrinjana, dehumanizirana

5 - polozhaj v druzhini druzhinsko dominacijske kriza avtoritarne dominacije v druzhini
6 - socialno poreklo

7 - nacionalnost

8 - rasa

statusno tradicijske

etnichne

rasno segregacijske

reaktualizacija statusa porekla druzh. tradicije; (prej tako "cenjeno" delavsko poreklo v zgodov. pozabi)

nac. sovrashtvo, nestrpnost; (v perspektivi manjshinski kompleks germ. in rom. Manjshine; amerikanizacija)

rasno razlikovanje (she) neaktualno

9 - kraj (bivanja) lokalistichne domachijskost kraja v zatonu; (z raz-prodajo zemlje, nepremichnin); lokalna imigracija (“tujcev”)
10 - regija

11 - tip naselja

regijsko razvojne

urbanizacijske

pospeshena centralizacija, pojmovanje regionalnosti se spreminja (transnacionalne regije)

she vechja urbanizacija; industrializacija in komercializacija podezhelja (kmetijstva, turizma)

12 - ozhja rezidenca rezidencialne se polarizira: elitna naselja na eni in geta na drugi strani
13 - dohodek

in

14 - premozhenje (lastnina)

dohodkovno eksistenchne

in

imetnishke

evaluacijsko razmerje v dohodku strat se vecha

pridobitnishtvo, bogatenje premeni v grabezh(ljivost); narashchajocha beda in revshchina sponjih strat

15 - institucionalna dejavnost

16 - vloga na delovnem mestu

subsistemske

institucionalno hierarhichne

nadaljnja predominacija treh dominantnih subsistemov (ek. pol. in rel.); ekspanzija EP, PP, RP

institucionalna hierarhija izostrena; brezposelnost;

(pers. legitimitete institucij v razmahu)

17 - poklic (kvalifikacija)

18 - formalna izobrazba

profesionalne

strokovne

tradicionalne vrednote (poklicanosti) poklicev izgubljajo na poslanstvu; krepi se vloga v instituciji

znanje, strokovnost statusno pridobiva (posebej rachunalnishko in zn. amerishke angleshchine); stroka nadalje izgublja avtonomnost, z njo ustvarjalnost

19 - pripadnost zdruzhenj (drushtev, klubov, zvez)

20 - politichna pripadnost (stranke)

grupne (klanovske)

politichne mochi

razpad oz. disperzija totalne sistemske kontrole zdruzhenj; (vr. tajnost se ponovno aktualizira od elitnih lozh do kriminalnih zdruzhb na socialnem dnu)

disperzija monopolne mochi partije v nekaj dominantnih stank; sledi polarizacija pol. mochi; v perspektivi se pol. moch seli v kapitalske korporacije; (nemoch politichno neopredeljenih se vecha)

21 - veroizpoved

(religijska pripadnost)

verske trad. vernost reaktualizirana, iskanje novih verovanj
22 - potroshnja

23 - prosti chas

porabnishke

prostochasne

porabnishka vrednotna orientacija v vzponu

prosti chas se krchi in potroshnishko tipizira

24 - kulturni vzorci

25 - statusni simboli

kulturne ekspresije

statusne ekspresije

modernizacija in mondializacija kulturne espr.

statusna ekspresija se diferencira in tipizira; (ekspresija statusa “po evropsko”, “mondialno”)

________
nn - druge dimenzije:
Klasifikacija SD je v principu odprta. Lahko se aktualizirajo nove SD ali pa se diferencirajo zhe aktualne. Mogochi primer: nachini vedenja, obnashanja. (Npr. spremenjeno vrednotenje kajenja, pri iskanju zaposlitve in v javnem uveljavljanju sploh lahko kajenje postane statusni simbol - nachin vedenja, znachilen za nizhje strate oz. socialno obrobje.)
Ta klasifikacija vrednot SS je znachilna za evro-amerishko civilizacijo, zaradi njene dominacije pa je, lahko rechemo, v nashem chasu univerzalna - mondialno dominantna.
Che se hochete sami preprichati o njeni uporabnosti za institucionalnega chloveka 20. st., jo najlazhje preverite tako, da napishete svoj zhivljenjepis za sprejem na neko del. mesto oz. institucionalno vlogo. Che bo ta dovolj natanchen, bo vseboval opis vseh vashih vrednotnih orientacij, skratka vash socialni polozhaj - in aspirirani statusni vzpon. Nekoliko natanchneje boste morali razdelati le premike na institucionalnih dimenzijah.)

 

Naj ponovim she nekaj opomb, ki govore tudi o tem, zakaj je ta shematska klasifikacija le hipotetichna, she negotova oz. neizkristalizirana:

Pogoj za preuchevanje vrednot je vsaj hipotetichna stabilizacija ali fiksacija vrednot, tako na individualnem kot na socialnem nivoju. Ko preuchujemo vrednote socialnih struktur, opazhamo, da te “realno” tezhe k socialni stabilizaciji, ko vrednote tvorijo dokaj rigidne (fiksne) vrednotne strukture, vrednotne sisteme.

Ta pogoj danes ni izpolnjen, zato je potrebno tudi to moje nadaljnje izvajanje razumeti pogojno, nedokonchno ali hipotetichno.

Vsaka sprememba socialne strukture ohranja v novi elemente stare socialne strukture. Tudi kadar gre za zamenjavo pozicij razredov, strat, socialnih kategorij, grup, se to dogajanje she vedno institucionalizira znotraj obstojechega okvira socialne strukture. Osnovne vrednote, na katerih temelji stara socialna struktura, ostanejo nespremenjene oziroma so se le nebistveno modificirale. V taki spremembi socialne strukture se hipotetichno vsaj ena sama vrednota nujno revalorizira v okviru nove socialne strukture, ki jo tako tudi vrednotno utemeljuje. (Ta zavzame dominantno pozicijo v aktualizaciji vrednot vrednotnega sistema socialne stratifikacije.)

V nashem primeru prehodne oz. transformne druzhbe je evidentno taka izstopajocha vrednota imetje oz lastnina, ki je nesporno najbolj aktualna vrednota restratifikacije.

- Principialno so vse socialne vrednote komplementarne, obstajajo druga ob drugi, se dopolnjujejo (prezhemajo).
- V vsaki socialni strukturi nastopa selekcija neaktualnih (neaktualiziranih) vrednot, to je vrednot, ki nimajo socialne relevance, se ne aktualizirajo kot socialno veljavne.
- Dominacija socialno aktualnih vrednot nastopa z vsako relativno ustalitvijo socialne strukture.
- Z restratifikacijo - s ponovim socialnim strukturiranjem vrednot - je izpolnjen pogoj ponovne aktualizacije VS SS (vrednotnega sistema socialne stratifikacije; lahko govorimo tudi o revalorizaciji (prevrednotenju) socialnih vrednot znotraj konkretnega socialnega sistema, to je slovenske druzhbe.
Strukturna povezava aktualiziranih vrednot v individualnih vrednotnih sistemih pa je dosti bolj variabilna, ker je osebnostno (psiholoshko pogojena), je individualna.
Sprememba socialne pozicije - statusne oz. stratne mobilnosti v primeru konfliktnih vrednot:
1 - V primeru konfliktnosti socialnih vrednot je (teoretichno) mozhna sprememba socialne pozicije s spremembo vrednotenja.
2 - Chim bolj odprta je socialna struktura, chim vechja je socialna intrageneracijska mobilnost, tem manjshe so razlike v aktualnih vrednotah: socialnih strat, kategorij, skupin (grup) v vrednotni strukturi (v vrednotnem sistemu socialne stratifikacije).
3 - Vrednote, ki jih je mogoche realizirati z relativno odprto mobilnostjo, so pretezhno aktualne oz. aspirirane vrednotne orientacije
- Aktualizirane vrednote vrednotne strukture (VS SS), na katerih je mozhno (posameznikom, skupinam, socialnim kategorijam) spremeniti socialne pozicije, se polarizirajo v bodisi izrazito konfliktne (revolucionarne), bodisi izrazito nekonfliktne (fatalistichne).

 

OPIS SHEMATSKE PREMENE VREDNOT NA NEKATERIH DIMENZIJAH SOCIALNE STRATIFIKACIJE

 

Najbrzh se boste strinjali, da je prishlo do dalech najvechje premene v vrednotenju, ki se aktualizira na materialnih (oz. eksistenchnih) dimenzijah: premozhenje (lastnina) in dohodek. Premena vrednot v dohodkovno eksistenchnih in imetnishkih vrednotah na vrhu (zgornjem delu) socialne stukture je ochividna. Aktualizira se kot pridobitnishtvo, ki v skrajni aktualizaciji meji, premeni v grabezh(ljivost), lahko rechemo, da ju simbolizira vrednota bogatenje. Na socialnem dnu (spodnjem delu) socialne stratifikacije pa se aktualizira njen protipol nepridobitnishtvo, revshchina. Eno gre z drugim ali ene ni brez druge. Bogatenje je bogatenje le v odnosu do revshchine in revshchina in beda je socialno aktualna v odnosu do bogastva. Drugache, bolj preprosto recheno, parveniji lastniki so vedno bolj bogati, na drugi strani pa obubozhani vedno bolj tonejo v revshchini. To je torej najbolj vidna posledica posamezne premene v vrednotnem sistemu socialne stratifikacije v prehodni (t.im. transformni druzhbi). Nikoli pa ne bom mogel dovolj poudariti, da je najprej premena vrednotenja dohodkovno eksistenchnih in imetnishkih orientacij, ki ji sledi sprememba objektiviziranih (merljivih oz. vidnih ali ochividnih) socialnih odnosov. S premeno teh vrednot se torej pojavlja zgornja (vishja vishja ali najvishja) strata lastnikov, ki je v samoupravni druzhbi vsaj na tej dimenziji zagotovo ni bilo. Bila je samo privatna lasnina srednjih strat, predvsem obrtnikov. S privatno lastnino, pri chemer je pomembna predvsem lastnina velikih delnicharjev kapitala (velikih bank in velikih podjetij), se je celotna socialna struktura stratifikacije radikalno spremenila. Lahko pa bi rekli, da se je le dopolnila s strato, ki je pri nas nekaj desetletij manjkala. Zopet je treba rechi, da pri tem ne smemo spregledati dogajanja na spodnjem koncu premozhenjske dimenzije, ki ga aktualizira revshchina. Che je bilo v zachetku 70-ih let sprejemljivo socialno evaluacijsko razmerje v dohodku v razmerju 1:6, je to danes, recimo, vsaj 1:12. Gotovo se she ni ustalilo in tudi tezhko je izrachunljivo, ker omejitve najvishjih plach managerjev v privatnih druzhbah ni. Enako ochividno je shtevilchno vechanje najnizhje strate (recimo, da jo polnijo predvsem brezposelni in tisti, ki ob polnem delavniku v propadajochih in brezobzirno lastninjenih podjetjih ne zasluzhijo za dostojno prezhivetje sebe in svoje druzhine). Ne moremo rechi, da te strate prej ni bilo, bila je, a manj shtevilna, le tolikshna, da jo je she bilo mogoche ne videti.

Tej premozhenjsko-dohodkovni diferenciaciji sledi oz. z njo sovpada povechana ekspresija statusno diferencirane potroshnje in ekspresija statusnih simbolov novih elit oz. strat vechjih in najvechjih lastnikov. Slede jim srednji sloji oz. strate premozhnejshih srednjih lastnikov. Na dnu socialne stratifikacije pa je strata nepotroshnikov oz. za tipizirano potroshnishtvo nezanimivih slojev druzhbe. Ekspresije statusnih simbolov in statusne potroshnje novih elit tu ne bom obravnaval, ker ta zahteva posebno analizo in spodobno prezentacijo. In zopet sodi k njej she obchutljiva obravnava simbolov bednih in obubozhanih, tudi oni izrazhajo svoj status s svojimi in svojskimi statusnimi simboli. Te pa le v sovisnosti s premeno vrednot oz. vrednotnih orientacij, ki se aktualizirajo na drugih SD, pomembnih za socialno restratifikacijo. Mislim, da je ekspresijo statusnih simbolov in njihovo modifikacijo mogoche dostojno obdelati le na literaren nachin, ki edini lahko izrazi prelivanje in prezhemanje vrednot v procesu njihove socialne premene.

Skorajda ni mogoche spregledati obchutne premene vrednot in vrednotenja (politichne) mochi. Vrednota moch je do premene temeljila (bila utemeljena) na pripadnosti eni in edini stranki ZK in udelezhbi v revoluciji v NOB. Nekdanja politichna, partijska in enobejevska oblast (nomenklatura) se je s premeno vrednot diferencirala in pomnozhila v nove strankarske elite mochi. Zopet se je aktualizirala s povechano mochjo novih in she starih, a preoblechenih oblastnikov na rachun nemochi, vodljivosti in obvladovanja oz. podanishtva nizhjih in najnizhjih strat. Vladanje in obvladovanje je vidnejshe, razkrito in razbremenjeno nekdanje mimikrije oblasti delavskega razreda oz. ljudstva in shirokih ljudskih mnozhic s strani njihovih reprezentantov: avantgarde delavskega razreda. Vladanje je privilegij socialnih elit, podanishtvo pa dolzhnost spodnjih strat, to je zhe poprej omenjenih obubozhanih in bednih in politichno naivnih. Ker eno gre z drugim, eno brez drugega ni mogoche. Moch in nemoch podanishtva je v shtevilchnosti nemochnih oziroma v mnozhichnosti podanikov - "prostovoljnih suzhnjev". Z njo ohranjajo, izrazhajo elemente mase, mnozhice, drhali, ki jo zopet vodijo ali usmerjajo novi in prenovljeni vodniki (pripaniki sedanjih, bodochih ali preteklih elit). Sistemsko zazheleni nachin, da izrazijo svojo politichno ne-moch, pa so volitve in referendumi. She vedno jim ostaja kot uchinkovita mozhnost izrazhanja njihove nemochi: stavke, demonstracije in podivjanost drhali, izrazhanje socialnega nemira in nemochi v skrajnih izlivih. A tudi tu jih animirajo stranke - njihovi propagandisti.. Srednje strate pa so do skrajnosti fascinirane s strankarskim zhivljenjem. Biti v stranki, katerikoli, le da je dovolj mochna, to je sedaj osrednje vprashanje demokracije v nashi druzhbi. A tezhko se pishe politichno neopredeljenim, nezacharanim (nikakor ne: apolitichnim), tistim, ki niso v nobeni stranki ali pa niso blizu vsaj eni njih. Nepotizem strankarskega porekla (podeljevanja sluzhb svojim) se je zopet razmahnil do nekdaj zhe znane razsezhnosti; z njim pa se plazi korupcija (podkupovanje in podkupljivost). In ravno ko se bomo tega nachina zhivljenja (vladavine strankokracije) dobro navadili, se bo dejanska politichna moch preselila v njeno ozadje, to je neposredno k mochi kapitala nacionalk in multinacionalk in evromondialnih lozh ter elitnih klubov, zruzhb za novachenje elit. Ostala bo le she predstava strankokracije za politichno najbolj naivne pripadnike srednjih strat.

Na institucionalno stratifikacijski dimenziji se vidno reaktualizira hierarhija vloge v instituciji in hierarhija institucij glede na njihovo ekonomsko in politichno moch. Vendar to she ni diferenciacija, ki bi sledila predvsem konkurenchnemu boju trga in optimalni sistemski hierarhiji, ampak je prezheta s staro in novo personalno legitimiteto institucij. Tisti, ki so jih vodili in upravljali zhe v obdobju samoupravnega socializma, so imeli nedvomno odlochilno prednost pri lastninjenju podjetij in ohranitvi vodstvenih institucionalnih polozhajev v sistemu. V samem izvrshevanju oz. izpolnjevanju delovnih nalog (fizichnega in tudi intelektualnega dela) pa so za zdaj najbolj vidne socialne razlike v nizhjih stratah. Masovna odpushchanja zaradi propadanja, stechajev podjetij, temeljitih reorganizacij v sistemih vodenja in izvrshevanja so zopet najbolj prizadela spodnje strate (oz. sloje). Shtevilni brezposelni, potem she tisti, ki ob polnem delavniku ne zasluzhijo za prezhivetje druzhine, pa upokojenci z nedostojnimi pokojninami pridno polnijo nizhje strate. Ni mogoche prezreti strahu - socialne negotovosti, vidno navzoche v vsakdanjih socialnih odnosih srednjih in vishjih strat, ki nam je bila prej skoraj neznana, to je strah delojemalcev za ohranitev (oz. pred izgubo) delovnega mesta. Ta lahko pomeni ne le izgubo institucionalno-hierarhichne vloge, ampak v bistvu pomeni posamezniku izgubo socialno statusne pozicije (dosedanjega socialnega polozhaja) v druzhbi. Zato je vredota socialna varnost devalvirala kot le malokatera, cheprav ne gre spregledati relativno velikih izdatkov za socialni podsistem. Management, ki se je vechinoma na hitro prelevil iz partijske ekonomske elite, je sedaj preoblechen ali zdruzhen (stopljen) z vechinskimi delnicharji. V institucijah sistema in novih korporacijah vlada tako rekoch z neomejeno mochjo, ob nemochi strankarsko razdeljenih sindikatov izvaja temeljite reorganizacije v podjetjih (vsaka vechja stranka v svojih). To pa je samo pomanjshana slika istega, to je restrafikacije sistema. Vendar jim ne gre zavidati, ker njihova prava preizkushnja - konkurechni boj ekonomsko uspeshnih in neuspeshnih - se je komaj zachela. Neizprosno se bodo razredchili med seboj, ker doslej so se diferencirali bolj po kriteriju sposobnosti grabezha.

Do pomembne premene vredot je nedvomno prishlo (oz. se ta shele dogaja) v vrednotenju religije (vernosti - nevernosti na SD religijska pripadnost). Ateizem ni vech socialno superiorno nazorsko oz. versko preprichanje. In vernost ni vech deprivilegirana in obrnjena oz. zvrnjena SD, kot smo to ugotovili v vrednotnem sistemu samoupravne druzhbe. Vernost, njeno javno izrekanje, izkazovanje (kot npr. udelezhba na verskih obredih) ne deluje vech kot statusno negativna oz. obrnjena dimenzija stratifikacije in ni vech selektor socialne mobilnosti ali celo mehanizem negativne mobilnosti (to je mobilnosti navzol po socialni strukturi). To je torej pomembna premena v vrednotnem sistemu socialne stratifikacije. Religija na Slovenskem je pod dominacijo subsistema katolishke cerkve, prekriva skoraj celoten religijski podsistem. Le v Prekmurju dominira evangelichanska cerkev s svojo institucionalno hierarhijo. Ostala verstva so tolerirana, zelo shtevilna, so tako rekoch socialno modna. Vendar so tako po shtevilu pripadnikov kot po ekspanziji svoje verske propagande za vrednotni sistem socialne stratifikacije pri nas nepomembna. Odnosi med cerkvijo in drzhavo so solidno urejeni, cerkev je lochena o drzhave, ni pa vech izlochena iz druzhbe. Znachilno za obdobje restratifikacije je, da je she najbolj aktualen problem vrachanja cerkvenega premozhenja (predvsem gozdov). RP (religijska propaganda) pridobiva na socialnem pomenu. Religijski subsistem se ponovno uvrshcha med tri dominantne subsisteme.

Od vidnejshih premen vrednot na posameznih SD bi lahko omenil she premeno ali reaktualizacijo statusno-tradicijskih vrednot na SD socialno poreklo. Ugled, status, prestizh nekdanjih meshchanskih druzhin se pochasi, a zanesljivo vracha, she bolj pa bo aktualen, ko bo zakljuchen proces denacionalizacije. Sedaj ga namrech kar se da zavira sedanja parvenijska elita (vechinoma prenovljeni she partijsko postavljeni management).

Generacijski konflikt je. Ochitno je aktualen in posebej razviden na ravnokar opisani zaposlitveni dimenziji. Z novim pokojninskim zakonom pa se bo dodatno aktualiziral she na dohodkovni SD. Vrednotenje starosti v smislu rekla "starost je modrost" postaja vse bolj vrednota pozabljene preteklosti.

Na SD nacionalnost je prishlo z osamosvojitvijo do vidnih premen v vrednotenju narodnosti oz. nacionalne identitete slovenstva. Ta dimenzija socialnega razlikovanja bi bila ali je bila konfliktna v vojni in takoj po njej. Sedaj je vechinoma prikrita za kategorijo drzhavljanstva. Ker je mochno spolitizirana, je tesno prezheta s strankarsko aktualizacijo, che ne afektacijo. Drama sovrashtva do tujcev in nacionalna nestrpnost bolj deluje na pripadnike nizhjih, najnizhjih in le nekoliko manj vroche na pripadnike nizhjih-srednjih strat. Slovenska narodnostna nestrpnost in narodna identiteta najnizhjega razumevanja sta afektirali predvsem spodnje in nizhje srednje strate. Vseeno pa ne moremo spregledati, da so se v vrednotenju narodne identitete na podrochju nekdanje Jugoslavije dogajale dramatichne premene. Slovenci smo v vrednotenju nacionalne “samobitnosti” dozhivljali travmatichne premene. Morda je zhe kazalo, da smo se otresli sicer tradicionalnega nacionalnega kompleksa "hlapchevstva" "malega naroda" in "manj naroda" v odnosu do statusno privilegiranega "jugoslovanstva" in prikritega "velikosrbstva". Z osamosvojitveno vojno in po njej je prishlo do nasprotnega vrednotenja, to je velichanja slovenstva v odnosu do manj-narodov Jugo-Balkana, juzhnjakov, chefurjev. Skratka, premena od nekanjega "bratstva" do njih "tujstva" po rodu je vech kot ochitna. Slovenski narodnostni identiteti zhlahtnega razumevanja pa ne kazhe dobro. Kulturne elite, ustvarjalke in vzdrzhevalke svojske identitete naroda, nosilke narodovega duha, so se spolitizirale chez vsako mero okusa. Dusho bi prodale za svoj status, ugled in slavo v svetu. Doma pa jih nadvse zanima njihova (politichna) moch v sistemu (sistemchku). A to slovenski narodni identiteti kaj dosti ne bo pomagalo, ker nam kaj kmalu sledi perspektiva male, zelo majhne manjshine v Evropi - "talilnici kulturnih identitet" - in z njo travme, ki jih zhe tako dobro poznata nashi manjshini na avstrijskem Koroshkem in Shtajerskem ter v Furlaniji in Julijski krajini. Reshi nas lahko le pospeshena amerikanizacija vseh skupaj.

V tem shematskem prikazu oziroma opisu premene vrednot in vrednotnega sistema sem nekoliko zanemarjal srednje strate (sloje), to pa zato, ker so premene vrednot najbolj vidne na vrhu in dnu socialne piramide. Vendar so ravno premene vrednot srednjih strat odlochilne za celotni vrednotni sistem socialne stratifikacije. Te namrech tvorijo osrednji in vechinski del socialne strukture. In ko je ta izoblikovana, formirana, je bolj podobna dvojni piramidi: zgoraj je pokonchna in pod njo je she ena, manj opazhena, zvrnjena piramida. Manj opazhena je zato, ker je nikakor nochemo videti, neradi si jo predochamo. V dvodimenzionalni predstavi pa je socialna stratifikacija she najbolj podobna demografskemu drevesu. Dokler pa socialna struktura stratifikacije druzhbe she ni izoblikovana (socialno ustaljena), pa je spodnji ali zvrnjeni del piramide neproporcionalno velik in mi tega nikakor nochemo videti. Ne bi pa zhelel idealizirati vrednot in vrednotnih orientacij spodnjih strat. Tudi med njimi je brezobzirno socialno razlikovanje, morda celo bolj kot pri srednjih in vishjih slojih. Tisti, ki smo jo imeli priliko videti od blizu, bi lahko rekli, da je njihov socialni prestizh (prezir) do she nizhjih (marginalnih ali izlochenih, izobchenih) ravno tako grob, che ne she bolj krut kot ta, ki ga navadno vidimo s posredovanjem medijev le pri vishjih in vishjih-srednjih slojih oz. stratah.Vendar jim tako samo pravimo, ker v resnici v stratifikaciji ni izlochenih, ni obrobnih. Socialno dno je nujno potrebno za konstituiranje celotne vrednotne strukture. Vishji in najvishji so po srednjih in ti so srednji zato, ker so nizhji, nizhe od njih.

 

Ob zakljuchku pregleda premene vrednot VS SS bi vseeno she enrat poudaril dvoje:

- Najprej, zacharanost nashega zavedanja z ontoloshko zmoto glede pomena vrednot za celotno dogajanje v restratifikaciji. Navada nashega zavedanja je tako rekoch nepopravljiva. Tako mochno smo namrech preprichani v obrobnost oz. sekundarnost in neodlochilnost premene vrednot za celotne socialne spremembe in v nashem primeru za izvor sprememb v novo nastajajochi stratifikaciji oz. restratifikaciji, da teh skoraj ne opazhamo vech.

- Za tem she, da smo skoraj vso socialno pozornost usmerili, posvetili le eni, to je v sedanjem VS res pomembni premeni imetnishkih vrednot. Tako smo se oz. so nas politichno-ekonomski propagandisti preprichali v objektivno danost enodimenzionalne ali najvech dvodimenzionalne socialne stratifikacije. Premena vrednotenja lastnine (ko bogatenje premeni v grabezh) ali, drugache recheno, dohodkovno-premozhenjska preobrazba je zdaj v VS SS nedvomno pomembna, lahko celo rechemo, da je sedaj osrednja. Po mnenju nekaterih politichnih propagandistov pa je celo pred njo (po pomenu in tezhi ali “usojenosti”) premena vrednotenja dimenzije politichne mochi (druzhbeno politichnega udejstvovanja v danashnjih centrih mochi: politichnih strankah). Poenostavljeno jo pojmujejo kar kot demokratizacijo sistema. Oboje gre tako dalech, da celotno socialno stratifikacijo (zhe ali bolje she vedno) poimenujemo in razumemo kot zgolj "socialnoekonomsko" ali "politichnoekonomsko" diferenciacijo. Socialni sistem v premeni pa kot "novi ekonomski red ali politichno-ekonomski sistem". Seveda ni tako. Socialna restratifikacija in she prej premena vrednotnega sistema se dogaja na vseh dimenzijah socialne stratifikacije, na enih bolj, na drugih manj ochividno. Che pa zhe moramo rechi, katera premena vrednotenja v VS SS je osrednja, potem je to nedvomno ponovna ozhivitev sintetichne dimenzije socialnega statusa v vseh njegovih modalitetah (ugled, prestizh, polozhaj, vzpon, itn.). Socialna struktura (socialna stratifikacija) je namrech vedno multidimenzionalna. Ostale SD se v VS SS utemeljujejo in evaluirajo le druga z drugo in tako predstavljajo socialni circulus vitiosus vrednotnega utemeljevanja (npr.: dohodek z izbrazbo, ta s poreklom; ali pa ravno nasprotno; itn. itn.).

Che uporabljamo oznako za sistem, da je ekonomski ali kapitalski ali politichni ali politichno-ekonomski, to pomeni, da so omenjeni subsistemi v legitimiteti sistema ali vrednotnem sistemu institucij predominantni. Vendar to ni samo problem nashe ("slovenske") stratifikacije, ker nasha in posebna je le toliko, kolikor je in dokler je v krchih premene, potem pa bo na las podbna evropski ali (in) kasneje amerishki stratifikaciji.

Vrednote stratifikacije, premene vrednotnega sistema v transformni druzhbi so torej v Strategiji ekonomskega razvoja Slovenije tisti okvir ali ogledalo (che jim she ne priznamo, da so primarni vzrochni dejavnik druzhbenega razvoja), v katerem lahko celostno reflektiramo socialne posledice vrednotnega redukcionizma. Politichno-ekonomski determinizem je le eno - ali dvodimenzionalni (vrednotni) pogled na celoten socialni sistem. Tak je namrech pri nas she vedno prevladujochi nachin zrenja nanj in taka je predominantna vrednotna orientacija, ki jo vodi, regulira (a)socialna politika oz. njena novo-stara elita. Ta skusha planirati in regulirati druzhbo (njeno socialno stratifikacijo in njeno institucionalno strukturo - sistem) na njej dobro znani nachin, z usmeritvijo socialne pozornosti od vrednot na nivo (igre) interesov. Pri tem je bistveno, da se kar se dá dolgo ohrani latentnost stratifikacije (nereflektiranost premene vrednotnega sistema), vsaj tako dolgo, da se koncha polastninjenje v sistemu.

Ko se vrednote socialne strukture atualizirajo tako, ko sem to skushal opisati in v she bolj skrajni inachici, se vsaka druzhba razslojuje v stratificirano druzhbo: sovrazhno med stratami in sovrazhno po posameznih znakih svojih pripadnikov, to je stratifikacijskih dimenzijah (zdaj enih, zdaj drugih), odvisno od izhodishchne strukture oz. zgodovinske tradicije. Che to skusham opisati nekoliko bolj chloveshko in neshematsko, bi oznachil zgolj simbolno dogajanje v premeni vrednot nekako takole: ko bogastvo, bogatenje na vrhu socialne piramide premeni v svojo skrajno inachico grabezh, pohlep (pohlep grabezhljivih), pa na njenem spodnjem koncu revshchina, pomanjkanje premeni v bedo, zavrzhenost (obup obubozhanih). Prvo nujno rojeva koruptnost in korupcijo in nepotizem ter oholost in lojalnost enemu, to je vladavini enega (t.j. personalni legitimiteti in legitimitetam v malem). Drugo pa se zateche v zavetje po "pravico brezpravnih in zavrzhenih", v kriminalnost, zlochinstvo vodnikov podzemlja in v sovrashtvo mnozhice, ki postaja drhal. Vse pogosteje sega po sili in ustrahovanju s terorjem in linchu zhrtev, izbranih za sprostitev te sle. Na moderen nachin seveda, to je linch prek medijev.

 

 

PROPAGANDNI DODATEK
 
O razdiralnosti premenjajochih vrednot VS SS za individuumove vrednote

 

Razpad vrednotnega sistema samoupravno-egalitarne druzhbe (cheprav v resnici druzhbe z latentno socialno stratifikacijo) in njegova premena v vrednotni sistem odkrite oz. vedno bolj ochividne socialne stratifikacije (ki pa je zopet v mnogochem vrnitev v nekdanje vrednotenje socialnih odnosov) ima seveda velike posledice za individuumove vrednote oz. individualne vrednotne sisteme (che jim sploh lahko tako rechemo).

Upam, da sem v dosedanji prezentaciji premene vrednot v VS SS uspel prikazati, ali vsaj naznachiti, da je bila ta sovisna na vseh aktualnih vrednotah vrednotne strukture. Rezultirala je torej na spremenjenem vrednotenju vseh socialno aktualnih SD. V nekaterih vrednotah je bila premena bolj ochitna, v drugih manj. Podobno se torej godi vsem individuumovim vrednotam (naj she enkrat ponovim) zato, ker se vrednote medsebojno prezhemajo. Le da je variacija in razsezhnost premene individuumovih vrednot mnogo bolj shiroka, poljubna, skratka: individualna je. Pravzaprav to poglavje sploh ne sodi v to razpravo, a naj vseeno poskusham nakazati obchost tega problema. Individuum vedno lahko reche, da se ga ta premena VS SS ne tiche, vseeno bo delovala nanj, o tem smo rekli zhe dovolj. Lahko ga relativizira, lahko posveti vechjo pozornost premeni vrednotnega sistema institucij (VS IS), oboje je bolj znachilno za pripadnike zgornjih strat in posebej elit. Bolj bisveno pa je vprashanje, kaj pa je, kaj se dogaja z reflektiranjem nekega shirshega obchechloveshkega sistema vrednot, drugache recheno, kaj je s premeno obchih vrednot. Moj odgovor je, kot ste zhe lahko razbrali iz naslova, da premena VS SS razdiralno oz. razkrojevalno deluje na obche vrednote (individuumov). Te so na preizkushnji in k temu mi v tej razpravi ne bi bilo treba dodati nich vech. Morda le she opombo, da sem se z vrednotami in vrednotnimi sistemi ukvarjal vedno z vidika posameznika in ne sistema, posebej she v dveh knjigah (Traktatu o svobodi in Janezovem razodetju (knjigi o treh vrednotah: resnici, svobodi, ljubezni).Vseeno pa bom skushal ilustrirati, kaj se godi individuumu, njegovim obchim (ali sploshnim), vrednotam s kratkim propagandnim dodatkom.

She prej pa se mi zdi nepogreshljiv kratek povzetek iz predhodnega sestavka Vrednote socialne stratifikacije III., ki govori o tem, kaj se godi sposhnim ali obchim vrednotam, kot so: poshtenost, pravichnost, prizadevnost, pridnost, delavnost (in podobno tudi drugim obchechloveshkim vrednotam, kot so: egoizem-altruizem, chlovechnost, solidarnost, srecha, i.dr.), che jih po nepotrebnem vpletamo v vrednotni sistem stratifikacije (VS SS):

 

Takratna razlaga (leta 1974) je bila takale:

1 - da sta vrednoti poshtenost in pravichnost na prvem mestu v hierarhiji vrednot, pomembnih za ugled in napredovanje v druzhbi, je verjetno posledica dejstva, da gre za tradicionalni vrednoti, tudi religijski vrednoti, vrednoti, ki sta protezhirani na vseh nivojih socializacije individuuma; sta stereotipni vrednoti, humanistichni vrednoti, poleg tega she vrednoti iz skupine vrednot, ki jih je mogoche aktualizirati na vsaki posamezni dimenziji stratifikacije in smo jih oznachili kot naivno zaznavo instrumentalnih vrednot, ter ne nazadnje, da gre pri sami semantichni povezavi med poshtenostjo in pravichnostjo in ugledom she za dodatno stereotipnost (to naj bi pomenilo, da sta bili poshtenost in pravichnost lahko razumljeni kot modaliteti: ugleda, statusa);

Danashnja razlaga empirichnega grupiranja vrednot stratifikacije in mobilnosti v takratni druzhbi bi bila nekoliko drugachna, nekako takale:

Prvo skupino predstavljajo obche vrednote. Zastopala jo je le poshtenost in pravichnost v skupni modaliteti, kar je gotovo napachno zastavljeno vprashanje. To pomeni tudi dalech prevladujocho naivno zaznavo vrednot stratifikacije in she bolj mobilnosti, kajti s poshtenostjo in pravichnostjo se ne v nashi ne v kaki drugi stratificirani druzhbi prav gotovo ne pride dalech, to pomeni, da se posameznik s temi vrednotami (vrednotno tako orientiran) ne povzpne ne visoko ne hitro na statusni lestvici. Pot do visokega ugleda, socialnega statusa si tako kvechjemu otezhi. Posebej pa velja opozoriti, da se poshtenost drugih (“poshtenost vechine ljudi”) pri naslednjem vprashanju razvrsti shele na chetrto mesto.

(Drugo skupino tvorijo instrumentalne vrednote najaktualnejshih dimenzij SS (vkljuchno z izobrazbo). Tretjo skupino pa tvorijo vrednote stvari (artikli, povzdignjeni v status vrednote), ki dejansko soregulirajo socialno stratifikacijo in mobilnost.); Revija SRP 17/18, str. 141, vech o tem pa Vrednotnih orientacijah EP.

Razlaga podatkov, razchlenjenih po statusnih kategorijah, zopet kazhe zelo podobno razvrstitev kot za vse respondente skupaj (total). Pomembnejshe odstopanje v primerjavi s predhodnim vprashanjem 147 je le pri “poshtenosti in pravichnosti”. Ponovno je treba poudariti, da nastopata v tem konstektu sploshni vrednoti v funkciji instrumentalnih vrednot za pridobivanje statusa. Zato smo ju v tej vlogi oznachili kot naivno zaznavo instrumentalnih vrednot za pridobitev vishjega statusa oz. utemeljitev socialnega polozhaja v socialni stratifikaciji.

Pri tem vprashanju je poudarek na instrumentalnih vrednotah za pridobitev statusa oz. na kanalih statusne mobilnosti. Zato smo uvedli nove modalitete mogochih odgovorov (po nashe takrat tipichne kanale statusne mobilnosti). Ravno ti kanali socialne mobilnosti (osebne in druzhinske zveze, osebne sposobnosti, sedanja in pretekla politichna aktivnost) so pri vishjih statusnih kategorijah pomembnejshe za statusno mobilnost kot pri nizhjih. Nizhjim statusnim kategorijam pa so pomembnejshe oz. aktualnejshe: srecha, srechno nakljuchje, poshtenost in pravichnost. Te vrednote le izjemoma prispevajo k statusni mobilnosti posameznikov, nasprotno, njihova aktualizacija posameznike ovira v socialnem vzponu. Uposhtevati je treba tudi dejstvo, da gre nizhji plasma poshtenosti in pravichnosti (pri tem vprashanju v primerjavi s predhodnim) tudi na rachun stereotipnega pripisovanja nekoliko vechje neposhtenosti drugim v primerjavi s svojo poshtenostjo. Nedvomno pa je najbolj naivna vrednota za pridobitev in utemeljitev statusa: srecha, srechno nakljuchje. Teoretichne mozhnosti sreche kot instrumentalne vrednote statusa ali kanala mobilnosti, posebej tiste, ki se realizira z dobitkom v igrah na srecho (srechelovih), so statistichno zanemarljive, zato smo jo tudi uvrstili v skupino vrednot, ki predstavljajo naivno utemeljevanje statusa. Kot sploshne vrednote, vrednote izven tega konteksta, so te vrednote nekaj povsem drugega. Seveda pa nam ta konstatacija kaj dosti ne pomaga, ker njen dejanski pomen ostane pri vsakem respondentu. (Aktualizacija te instrumentalne vrednote je usmerjena bolj na ekspresivne dimenzije zhivljenjskega stila, med njimi na dimenzijo statusnih simbolov.); Revija SRP str. 143.

 

NEVREDNOTE V SOCIALNIH ODNOSIH (RELACIJAH)

 

Za nosilca oz. imetnika vrednot, to je posameznika, ki svojo socialno pozicijo in socialno mobilnost utemeljuje z nevrednoto, le-ta pomeni socialno uveljavljeno vrednoto ali tako modifikacijo vrednote, ki je skladna z temeljno vrednoto socialne stratifikacije: socialno neenakostjo. V tem primeru nevrednota pridobi funkcijo instrumentalne vrednote za pridobivanje ali utemeljevanje vishjega statusa. V socialnoveljavnem vrednotnem sistemu pomenijo posameznikom bolj ali manj dopushchene nepravilnosti neke vrste (zopet bolj ali manj tvegano) blizhnjico pri realizaciji statusne pozicije. Sochasno pa vedno bolj izpodrivajo institucionalno tolerirane (obichajne) kanale socialne mobilnosti. Obichajna ali socialno uveljavljena uresnichitev statusa je vzpenjanje posameznika po SD, ki je institucionalizirano. Neinstitucionalni statusni premiki (kot npr. kraja druzhbenega premozhenja na premozhenjski SD, ponarejena diploma na izobrazbeni SD) razveljavljajo socialno mobilnost in stratifikacijo, odnosno njuno vrednotno utemeljitev. V preprostem jeziku bi rekli, da to pomeni zheti rezultate socialnega vzpona, ne da bi plachali davke, ki so predpisani s cehovskimi pravili. V celoti gledano pa taka motiviranost za vishjim statusom (za vsako ceno) utrjuje pomembnost in aktualnost vrednotnega sistema socialne stratifikacije (posebej v transformni druzhbi).

Nepravilnosti so se v nasprotju z obchimi ali sploshnimi ali tradicionalnimi vrednotami (npr.: poshtenostjo, pravichnostjo, prizadevnostjo, pridnostjo, to je predvsem tistimi sploshnimi vrednotami, ki smo jih v stratifikacijskem sistemu vrednot opisali kot vrednote, ki niso uchinkovite za statusno mobilnost in pomenijo naivno utemeljevanje statusa in socialne stratifikacije) izkazale kot sprejemljive poti (kanali) za socialno mobilnost. In kot zhe recheno, so tudi in predvsem v nasprotju z “obichajnimi“ institucionalnimi vrednotami, ki utemeljujejo in regulirajo pridobivanje socialnega statusa, kot so npr.: delo za pridobivanje vishjega dohodka, sholanje ali znanje za vishjo izobrazbo itn.. (Kriza "individualnih vrednotnih sistemov" oz. razmah nevrednot in ogrozhenost obchih - obchechloveshkih vrednot je v obdobju socialne restratifikacije neibezhena.) Revija SRP 17/18 str.:166.

Ob soochenju sploshnih ali obchechloveshkih vrednot (katerih edini zanesljivi nosilec je individuum in nikakor ne sistem, niti "univerzalni" sistem vrednot obchechloveshke druzhbe ne) z vrednotami oz. vrednotnimi sistemi socialne stratifikacije, bom dodal she eno (po mojem mnenju zelo razshirjeno) prevaro individuuma s strani sistema. Ta je, da sploshne ali obche vrednote vkomponiramo v vrednotni sistem. Upam, da sem jo pokazal z ilustracijo, kaj se godi individuumu, njegovim sploshnim vrednotam, che jih tlachimo tja, kamor ne sodijo (v VS SS v nashem primeru). Prevara ni samo v tem, da se tako individuum le dezorientira v VS SS in konkretno zavaja v svoji socialni mobilnosti, ampak predvsem v tem, da se VS SS lazhno legitimira (polepshuje) s sploshnimi (oz. obchimi) vrednotami, ki v ta sistem sploh ne sodijo, so zgolj njegova lazhna dekoracija.

 

 

SHE O VREDNOTAH KOT NEPOSREDNIH DEJSTVIH ZAVESTI
Vrednot ni mogoche definirati
 

Vrednote so kot pesem, so kot glasba, ali pa so groza zla ali pa prazne besede, izpraznjene pomena, da jim she lazh ni vredno rechi. Tudi che so na povrshini nashe zavesti, je v njih neka moch, ki nas obvladuje in usmerja, ker smo shibka bitja, ki se redko soochajo sama s seboj, in smo vechinoma prepushcheni drugim, med njimi pa tistim, ki vedo, kaj hochejo - inzhenirjem chloveshkih dush.

Simboli, ki oznachujejo vrednote, so polipomenski, so tista vrsta simbolov, ki jim najtezhe fiksiramo pomen, che pa to delamo, jim delamo silo. Simboli, ki oznachujejo vrednote, so le priblizhni simbolni oznachevalci neposrednih stanj in smeri zavesti. Che ne zhelimo ostati na povrshini, potem se moramo vanje poglobiti do tistih stanj, ko jih ne moremo vech enoznachno, banalno izraziti. Mislim, da ni bolj skrivnostnih simbolov, kot so ti, ki oznachujejo vrednote. Zato pa ni vechjih nesporazumov, kot so, ko se sporazumevamo o vrednotah, in ni vechjih manipulacij, kot so takrat, ko manipuliramo z njimi.

Vrednote chlovek potrebuje, da bi orientiral in utemeljil smisel svojega bivanja.

Vrednote potrebuje organizacija, sistem institucionalne hierarhije, da bi bila bolj uchinkovita, da opravichi svoj obstoj in ekspanzijo. Z vrednotami se vlada ljudem. In ker se mi zdi, da je tu neko veliko nesorazmerje, da je vendarle ogrozhen chlovek in ne sistem, se mi zdi vredno razjasnjevati vrednote za chloveka, tega nepomembnega posameznika, in ne za mogochni sistem: ta ima svoje izvedence. Vrednot namrech ni mogoche preuchevati, ne da bi bil vrednotno opredeljen.

Soochanje individualne vrednotne orientacije in socialno veljavne vrednotne orientacije ni le internalizacija vrednot, ni le socializacija posameznika, njegova vkljuchitev v sistem, pach pa veliko bolj pomembno dogajanje: za posameznika je, tako lahko rechemo, usodno. Mogochni socialno veljavni vrednotni sistemi dobesedno vsrkajo posameznika, preprichajo ga in venomer preprichujejo, da je njegovo bistvo druzhbeno bistvo, ki se realizira le z njegovo vkljuchitvijo v socialne sisteme. Tega ni mogoche zanikati, saj sicer socialni sistemi sploh ne bi mogli obstajati; vendar je tu neka malenkost, neka diferenca specifica. Individuum je svoboden in ima eno samo resno nalogo v svojem zhivljenju, in ta je: realizirati mora samega sebe, svojo vrednotno orientacijo, uresnichiti mora svojski vrednotni sistem. V trenutkih dvoma, ki izrazha to njegovo razdvojenost, se zhrtvuje za obche dobro (ali pa je preprichan o njem) zaradi tega velikega nesorazmerja v korist druzhbenega bistva, v korist mochnega sistema. Zhrtvuje pa svojo svobodo: organizaciji, instituciji, sistemu. Tako dela vechina in tako delamo vechinoma zaradi tega velikega nesorazmerja in socialni vrednotni sistemi so neverjetno stabilni in togi in se le pochasi spreminjajo. S svojo zastrashujocho mogochnostjo nevtralizirajo variacije individualne spontanitete. Tu sem jaz in tu so drugi, ki jih je mnogo, stotine, tisochi, milijoni drugih; tu sem jaz in tam je institucija nashega delnega mi. Biti lojalen pomeni reshiti se dvoma, prenesti odgovornost na druge, to je na vas, zatechi se v varno zavetje institucionalizacije, njene ureditve vrednot.

Vendar je na koncu chlovek vendarle sam, ko ne potrebuje vech drugih in ko drugi njega ne potrebujejo vech. So izjeme, ko potrebujemo njegova dela, njegovo zapushchino, nekdanjo slavo in moch; to da, vendar to ni on, je le njegova podoba, njegov simbol.

Seveda ni to edina vrednotna opredelitev v raziskovanju vrednot, ki je osebna; v njihovem raziskovanju se namrech neprestano srechujemo z osebno vrednotno opredelitvijo. Ena pa je she taka, da jo je treba razjasniti takoj na zachetku. Vrsto let se zhe ukvarjam z analizo vrednot, ne da bi jih definiral. Che naj bi bilo to preuchevanje vrednot znanstveno, se prichakuje jasna opredelitev do predmeta preuchevanja. To bi moral storiti torej zhe na zachetku svojega prizadevanja na tem podrochju. Lahko se zahvalim samo nezanimanju nashe danashnje sociologije za preuchevanje vrednot, da se táko neuposhtevanje akademskih navad toliko chasa tolerira. In ko sem v hoji po robu institucionalne znanosti napredoval tako dalech, da mi je vseeno, ali se moje prizadevanje shteje za znanstveno ali ne, sem prishel v stanje zavesti, ko lahko poizkusim izraziti nekatere misli o vrednotah tako, kot se mi kazhejo, in to v chasu in prostoru, ki preuchevanju vrednot nista ravno naklonjena. Sedaj pa bom tiste, ki prichakujejo, da se bom vendarle zmotil in vrednote konchno definiral, moral razocharati. Vrednot namrech sploh ni mogoche definirati, prav nobene vrednote ne in ne samo ideje ali vrednote svobode, kot smo to videli v eseju Henrija Bergsona. Kdor pa to vseeno dela, jih s tem svojim pochetjem razvrednoti. Celo artiklov, povzdignjenih v vrednote, ko ti dejansko vrednotno orientirajo ljudi, njihove vrednotne vrednosti namrech, ni vech mogoche definirati. Vrednote po svojem bistvu znanosti sploh niso dostopne. S tem pa ne mislim, da jih mora znanost pustiti pri miru: kar je s svojo tezo o nevtralni vrednotni opredelitvi v znanosti zhe tako storila; da o tezi o vrednotno nevtralni znanosti ne govorim. Vrednote znanost dolochajo, tako kot dolochajo religijo in religije, ideologijo in ideologije, ekonomijo in ekonomije; dolochajo njihove vrednotne sisteme. Vrednote znanost orientirajo. Vrednotne orientacije so v znanosti primarne (neposredne) dolochilnice. To, kar znanosti povsem manjka, je dosledna vrednotna refleksija smisla in smotra njene ekspanzije v socialnem sistemu in refleksija tega v vsaki posamezni, konkretni raziskavi, odkritju, izumu. Enostavneje bi rekel: znanost, ki ravna, kot da bi bila nad etiko ali izven nje, je, kot da bi bila neetichna. Che pa znanost tega ne dela, ali se vsaj zaprepashchujoche malo ukvarja s tem, potem to svojo nalogo prepusti drugim. Znanost, ki jo vrednotno orientirajo religija, ideologija ali kapital, je po sebi neorientirana in se razvija absurdno. O tem danes zhe ne more biti nobenega dvoma vech, to je razvidno ali ochividno vsakemu individumu, ki se mora osvestiti - osmisliti v svetu, v kakrshnem zhivi; zachuda pa je to she najmanj razvidno zasanjano zaslepljenim znanstvenikom, specialistom, ekspertom, tistim torej, ki so za stanje stvari najbolj odgovorni. V mislih imam avtonomno orientacijo znanosti, ko se znanost utemeljuje sama. Zhal pa je uchinkovitost in ekspanzija avtonomne znanstvene propagande mogocha le z neznanstveno propagando. Chista znanstvena propaganda, ki je le racionalna, je suhoparna in neuchinkovita. Uchinkovita je le, che presezhe analitichni nivo, che je sintetichna, celostna, intuitivna, instinktivna, spontana. Taka pa je le avtonomna (samosvoja) kulturna propaganda, ki je edina lahko she naprej kulturno svojska - slovensko nacionalna.

Trditev, da vrednot sploh ni mogoche definirati, ima daljnosezhne posledice, z njo si je mogoche tudi razlozhiti neatraktivnost vrednot v sociologiji oziroma njihovo marginalnost, vendar sem dolzhan nekoliko globljo razlago. Poskus definiranja vrednot ali ene same vrednote nas pripelje v njihovo osiromashenje, v nesmiseln redukcionizem pomena vrednot, v semantichno nasilje simbola nad pomenom, in kot zhe recheno, kar pa je bistveno: vrednote z definiranjem razvrednotimo, to je razveljavimo. Seveda boste ugovarjali, kako potem sploh lahko komuniciramo s tako neopredeljivimi simboli, kot so vrednote? Odgovor je preprost in se razdeli v dve smeri: s simboli, ki oznachujejo vrednote, komuniciramo zelo nenatanchno, ne komuniciramo z vrednotami, ampak s priblizhnimi vrednotnimi orientacijami in z indeterministichnimi vrednotnimi sistemi, v katerih je vsaka vrednota - njen simbol le pomenski priblizhek, njeno strukturiranje v vrednotni sistem pa je za nasho zavest neizbezhno, in to velja za vsak vrednotni sistem.

Vsaka posamezna vrednota, vrednotna orientacija je pomensko "dolochljiva" le v odnosu do vseh drugih vrednot sistema. Chim shirshi in globlji je vrednotni sistem, tem vechji je pomenski priblizhek vsake posamezne vrednote njenemu pomenu in celo napake v oznachevanju z neustreznimi simboli je mogoche deshifrirati, z dobro voljo seveda. ("Dolochljiva" pomeni dolochljivejsha neprimerno bolj, kot che jo pojmujemo izlocheno, izolirano iz sistema; povsem dolochljiva pa ni in ne more biti, ker je zhiva in je, kot bi rekel Bergson, v stalni rasti.)

Druga smer odgovora je pomembnejsha, cheprav se vam utegne posebej upirati: nashemu zdravemu razumu se upira, ker dishi po parapsihologiji, tako namrech pravi razum. Zachne se s tem, da vrednotnih sistemov ne konstruiramo, vrednotnih orientacij ne vsiljujemo in vrednot si ne izmishljujemo, ampak jih intuitivno dojemamo. Ne komuniciramo samo prek simbolov, oznachevalcev vrednot, pach pa vedno in sochasno tudi neposredno. Brez dojemanja trajanja chasa v strukturi zavesti, kot sem to skushal pojasniti s pomochjo Bergsonove predstavitve neposrednih dejstev zavesti, najbrzh ne bomo dosegli niti minimalnega soglasja v komunikaciji v tej drugi smeri odgovora. Naprej pa je zadeva zopet zelo preprosta. Dejstva in stanja zavesti si izmenjujemo neposredno in simbol je le korelat neposrednega soglasja, souglashevanja; sam po sebi je simbol prazen, tudi sestavljeni, kompleksni simboli so prazni, che jih nismo napolnili z duhom, iz njih ne moremo izvlechi nechesa, chesar v njih ni. Gotovo pa boste soglashali s tem, da je komunikacija, v kateri eden trosi prazne simbole, drugi pa jih napolnjuje z le sebi lastnimi pomeni, vsaj nesmotrna, che ni nesmiselna. In che se to vseeno tako pogosto dogaja, in lahko bi rekel, da se nam pretezhno vendarle to dogaja, kar pa vseeno ne pomeni, da globlja in polnejsha komunikacija med nami ni mogocha. Idealna in popolna pa bi bila, che sploh ne bi vech rabili teh korelatov, simbolov in bi ti postali ne le balast in ovira, ker to so zhe, ampak bi bili povsem odvech.

Analitichnemu razumu se taka komunikacija do skrajnosti upira. Che je she pripravljen slishati o mozhnosti take neposrednejshe komunikacije, ko sta sogovornika v istem prostoru in chasu, pa ne more soglashati, da bi bilo táko neposrednejshe komuniciranje mogoche, ko sta v prostoru in chasu nedefinirana, niti ko je med njima pismo, zapisana magichna beseda. Za razum magije besede ni ali pa je pri vseh identichna, enako neskrivnostna in jasna. Razum tezhi le v eno smer komunikacije, v eksaktnost zapisa, shifriranja in deshifriranja in zato povsem izlochi mozhnost vzhivetja v to, kar je za simboli le simbolichno naznacheno. Pa je to vendar tako preprosto. Ideja trajanja, ideja sochasnih stanj zavesti je nashi zavesti, potem ko prebije prvotni analitichni odpor, neposredno dostopna. Vzhivetje v stanje zavesti drugega je vendar to, chemur rechemo razumevanje med seboj. Ozhivljanje simbolov pa je le simbolika njihovega ozhivljanja, v bistvu jih sploh ne ozhivljamo, ozhivljamo to, chemur so oni le korelat in iztochnica za neposrednejshe soglasje. In vrednote so tista vrsta simbolov, s katerimi to kljub vsemu najlazhe in najpogosteje delamo. (Iz Traktata in Revije SRP 13/14)

 

ZA ZALJUCHEK UVOD
O vrednotah socialne stratifikacije I.
 

Naj vas ne moti, da pri nas stratifikacije (in strat) she ni oz. da she ni razvidna in vsakomur jasna, da vsakdo she ne ve, v katero strato sodi in v kateri bo konchno pristal, in predvsem drug drugega bi danes she tezhko pravilno razvrstili. Kmalu bo to mogoche in zamujeno bomo hitro popravili, ker ni socialno, ni sodobno ne spodobno, che ljudje ne vedo, v katero strato sodijo.

Brezposelni narashchajo po shtevilu, metodologije za njihovo pravilno izrachunavanje pa se posodabljajo. Tudi tistih, ki ob polni zaposlitvi ne zasluzhijo dovolj za dostojno prezhivetje (t.im. eksistenchni minimum), ni malo, vendar so (vechina njih) vsaj strato vishe.

Na drugi strani socialne lestvice prestizha, ugleda, statusa nastajata strati lastnikov-parvenijev s premozhenjem in tistih, ki so nekoch to zhe bili po poreklu, to je strata lastnikov vrnjenega premozhenja. Sramezhljivo pa se she skriva najvishja strata, tisti, ki imajo dejansko socialno ekonomsko moch v sistemu. Za zdaj jih she ne poznamo, pa jih bomo prav kmalu spoznali, ker ta zgornja ali najvishja strata ni prav shtevna ne shtevilchna, a spregledati Njih ni mogoche.

Lahko bi rekli, da obchutimo neke vrste lastnishko mrzlico v sistemu, "ki je v tranziciji". Vendar to ni le stvar rachunice niti le domena Mamona, zaznamo jo le, che smo dovolj obchutljivi za spremembe vrednot v sistemu, ki mu rechemo vrednotni sistem (re)stratifikacije. Sicer si to neobchutljivost lahko kar pripishemo na svoj rachun, poznala se bo na nashi konchni razvrstitvi, plasmaju v strato, ki ji bomo pripadali in v katero ochitno sodimo.

Morala zgodbe seveda terja posebno obdelavo. Vendar to ni osrednji predmet mojega razglabljanja. Naj pa vendarle omenim, da je ta klima mrzlichnega lastninjenja in njemu pritikajochih se ekonomskih nujnosti - determinant vseeno nekoliko grobo pohlepna. V druzhbi (sistemu) se je spet uveljavilo (aktualiziralo) geslo zgodnjega ekonomskega liberalizma "laissez faire, laissez passer". Ni ga nachina, po katerem bi vrsta (zvrst) ljudi v okviru danih pravil, enostavneje recheno, na poshten nachin, obogatala kar chez noch. Zato nobena druzhba she ni iznashla legalnega in legitimnega ali socialno sprejemljivega ali konsenzualnega sistema, po katerem bi lahko tako na hitro, v shtirih letih izvedli restratifikacijo in ustvarili najvishjo strato (ali dve vishji strati), ki jih she ni. Zato tako hitro razslojevanje ni le nemoralno, ampak je tudi ekonomsko in shirshe sistemsko funkcionalno neoptimalno. Socialne posledice najbrzh ne bodo take, da bi terjale she eno revolucijo, vseeno pa bo sistem oz. druzhba zanjo plachala ceno, ki utegne biti zelo visoka. Ker tisti management, ki je sposoben sesuti svoje podjetje, da bi ga lahko (poceni) kupil, ni najprej ekonomsko sposoben, ampak je predvsem moralno brezskrupulozen. Morda pa bi lahko rekli, da je vsaj drzen? Tezhko, ker ga sistemska zakonodaja v takem ravnanju pretirano ne ovira, pach pa nasprotno vzpodbuja, to so lahko pocheli po stari (Yugo-Markovichevi) in po nashi novi "liberalno - krshchanski" (Peterle - Drnovshkovi) zakonodaji.

In ker eno brez drugega ne gre, zgodbo o uspehu spremlja zgodba o bedi in obupu. Nochemo videti, da je to ena in ista zgodba, da gre ena le z drugo. In tiste druzhine in posamezniki, ki so zhrtve tega hitrega preoblikovanja lastnine, spet niso najmanj sposobni delavci in mnogi od njih nosijo (dolgo)trajne psihichne poshkodbe. She manj je pravichna socialna sramota, ki jih spremlja v socialnem okolju, a ta je neizogibna, ker je socialni korelat, sokonstituanta socialne restratifikacije.

Nashemu "mistvu" bodo ostala vprashanja: je bilo to res nujno tako, smo to res tako zheleli, in na koncu se vedno postavi she vprashanje: Kdo smo zdaj Mi, ki smo to tako hoteli? In odgovori bodo standardni: Mi, nash narod. Ali pa: Mi, nasha druzhba, sistem, drzhavljani na referenrumu. Mi smo zdaj moderen, malodane evropsko in kmalu morda celo amerishko stratificiran narod. Tu in tam se bo nashel kak individuum, ki bo videl to nekoliko po svoje: mi smo le nekje spodaj in zremo navzgor v obljubljeno dezhelo, mogochni sistem - Evropko skupnost. Nasha vrednotna struktura je prazna, dokler je ne napolnimo z dejanskimi socialnoveljavnimi in obchechloveshkimi vrednotami.

Sistemskih vzpodbud in pa mojih chisto osebnih razlogov se je torej nabralo dovolj, da se je na temi restratifikacije reaktiviral tudi moj raziskovalni gon. To je nekako podobno, kot che bi rekel, da se je v meni konchno zganila (za)vest, ki pravi: neizbezhno bom moral she nekaj rechi (dorechi) o tej nesrechni restratifikaciji, in to samo zato, ker sem davno nekoch bezal vanjo. In to se mi pogosto dogaja ravno potem, ko zhe mislim, da me je zadeva za vselej nehala zanimati. Tako bo moje zrenje na vrednote stratifikacije zachelo tam, kjer se je nekoch mudilo in potem zastalo (za kakega chetrt stoletja), ne da bi bilo domishljeno, she manj pa v porochilu izrecheno do konca ali zakljuchka, ki bi zadovoljil vsaj mene samega. To pot sem zhelel osvetliti predmet raziskave, ki je vkljucheval zrenje zrochega (to je mene samega nekoch) in je bilo zato mestoma blizhe preiskavi kot samo raziskavi nekega pomembnega socialnega problema.

Gre za sistem vrednot (aktualen v nekem danem sistemu, v nashem primeru RS v nekem zgodovinskem obdobju sistema SFRJ), ki so se oz. naj bi se mimogrede zamenjale na nashi poti od Yugobalkana k Evropi. Deklarirane vrednotne orientacije sistema sicer dolochajo spremenjeno predstavo o njegovi vrednotni strukturi, a ta gre svojo pot, strukturira se po svojih zakonitostih. Pri tem sem se skliceval predvsem na naslednje osvetlitve in opredelitve vrednotnih sistemov in vrednot:

Kaj so vrednote socialne stratifikacije? Kaj so vrednote socialne stratifikacije v shirshem sistemu vrednot ali v odnosu do vrednotnega sistema institucij? In konchno, kaj pomenijo individuumu za razliko od obchih vrednot?

Skushal sem she opisati: Kaj je sistem? Socialna struktura sistema? Struktura institucij sistema? Kaj je vrednotni sistem socialne stratifikacije (VS SS) v odnosu do vrednotnega sistema institucionalne strukture (VS IS)? Kako se ta premeni v vrednotni sistem enega - v personalno legitimiteto (VSE ali PL)? Skratka, kako strukturiramo vrednote v vrednotne sisteme?

Posebej pa sem zhelel osvetliti: Kaj so obche vrednote (ali obchechloveshke vrednote) ali vrednote nasploh? V nasprotju s socialnimi vrednotami, institucionalnimi ali sistemskimi vrednotami? Prve so namrech neposredna dejstva zavesti. Druge pa posredovana dejstva zavesti sistemske propagande, pri chemer imajo dominanten delezh pri posredovanju vrednot sistema tri dominantne propagande treh subsistemov: ekonomskega, politichnega in religijskega.

Pravzaprav sem si nalozhil veliko dela. A chemu? Saj sem vendar to zhe tako rekoch opravil (sicer nedovrsheno in razdrobljeno, tu in tam po raznih chlankih in kompleksnejshih porochilih, pa vendar zhe). In za koga? Tiste, ki jih je to moje razglabljanje zanimalo, bi lahko preshtel na prste. Mochno me je nachela vest ali pa le image, ki mu ne morem uiti, namrech, da pishem prevech. Kdo bo to bral? "Prevech chrk". Najraje bi se Slovencem javno opravichil, da sem sploh kdaj kaj napisal in objavil, in potem nehal za vselej. Ko bi zmogel seveda! (Ker za zdaj tega nikakor ne zmorem.) Vendar ta javna podoba je kot obsodba, ki se z njo ne strinjash, pa vseeno deluje, pochasi, a neustavljivo nachenja krhki smisel javnega delovanja, ki se vendarle hrani z neko socialno utemeljenostjo, che ne vsaj z minimalnim priznanjem, pa naj ga she tako prezirash ali skushash zanikati. Odgovor pa je nedvoumen. Pishem torej samo zato, ker she ne zmorem umolkniti. Zase torej? Mene pa bi spet predvsem zanimalo, kaj bom o vsem tem mislil danes, kje in koliko sem se po moje motil, kje popushchal in zatajil bremenu ideoloshke avtocenzure, dasiravno te pri meni ni bilo veliko? A je vseeno bila, je prav pri vsakem, ki pishe.

Vendar za zdaj she vedno rahlo upam, da sem se to pot lotil inventure nekoliko drugache. Najprej sem ponovno premislil: Kaj je vrednotni sistem socialne stratifikacije in tudi vrednotni sistem institucionalne strukture v odnosu do konstruiranja socialne realnosti ("reality construction")? Le tako sem zachasno pomiril vprashevalca v sebi, ki neprestano sprashuje o smislu ali, che hochete, moralni dopustnosti takega pochetja. Upam pa tudi, da sem hkrati nashel tudi neki vsaj zachasni ali priblizhni odgovor na vprashanje: Zakaj pri nas danes she ni aktualna, she ni socialno uveljavljena socialna stratifikacija, cheprav smo v obdobju t.im. tranzicije sistema iz socialnega v kapitalski (lahko rechete tudi socialistichnega v kapitalistichni sistem) ali, drugache recheno, velikega lastninjenja institucij in grobe socialne restratifikacije druzhbe? Za zdaj lahko samo ugibam ali pogojno (hipotetichno domnevam), neposredneje recheno pa predvidevam, da se bo po prvem valu polastninjenja zachela oblikovati prava stratificirana druzhba tudi v Sloveniji, natanchneje recheno, postala bo socialno aktualna in razvidna. Shematsko to pomeni, da se bodo pripadniki druzhbe razlochevali po treh osnovnih stratah: vishji, srednji, nizhji. Che dodamo she dve vmesni strati, vishjo-srednjo in nizhjo-srednjo, imamo skupaj pet strat. Dovolj za zachetek. Kasneje se lahko oblikuje natanchnejsha (amerishka) stratifikacija, ko se vsaka od treh osnovnih strat analogno deli she na tri, to je skupaj 9 strat. (VV, VS, VN; SV, SS, SN; NV, NS, NN).

Za zdaj pa je socialna stratifikacija she vedno latentna, to pomeni, da je she vedno skrita ali da she vedno ni socialno aktualizirana, in da se mi she vedemo, kot da je ni, natanko tako, kot smo to pocheli v prejshnjem rezhimu, le da so razlogi to pot nekoliko kompleksnejshi, da ne gre le za ideoloshko mimikrijo, ampak (tudi she) za mnogo bolj kompleksne in praktichne razloge za tako socialno sprenevedanje. Takoj ko bo polastninjenje sistema v grobem konchano, nam bodo zacheli politiki in njihovi glasniki na masovnih medijih govoriti tudi o stratah in stratifikaciji druzhbe. Sedaj bi bilo namrech to za "lastninjenje po kranjsko" prevech moteche. In ko bo to vech ali maj razchishcheno, razvidno, v uradnem javnem mnenju navzoche, potem shele si lahko zastavimo she vprashanje: kaj je pravzaprav realnost in kaj je v njej konstruirana realnost? Zakaj, za vraga, se moramo spet poostreno deliti najverjetneje na trikrat tri strate, to je na 9 strat po amerishkem zgledu, namrech zgledu druzhbe z doslej najbolj uveljavljeno (aktualno in samoumevno) socialno stratifikacijo, ali le na 5 strat, za dezhele z manj razvito ali manj natanchno socialno stratifikacijo?

Tudi z revolucijo stratifikacija ne izgine, cheprav je to eden njenih temeljnih ciljev, pach pa se sprva razbije (druzhba se razlastnini, ekspropriacija ekspropriatorjev, nacionalizacija ipd.) in potem takoj ponovno vzpostavlja, sprva v prikriti obliki: latentna SS, latentni VS SS (vrednotni sistem socialne stratifikacije).

Prav lahko boste rekli, da so vsi pripadniki druzhbe med seboj razlichni in da je torej njihova razvrstitev po nekaj statistichnih znakih (pozicijah na stratifikacijskih dimenzijah, med katerimi je najpomembnejsha premozhenjska, "lastninska") umeten konstrukt, grobo ali nasilno razlikovanje ljudi. Vendar nas zgodovina uchi, da je neka osnovna socialna diferenciacija neizogibna, pa naj bo kakrshna zhe si bodi. Aktualizira se ali pa je vech ali manj prikrita, vendar je na koncu razvoja vedno natanko taka, kot jo projicirajo vrednotni sistemi dominantnih sistemov vsakokratnih civilizacij na planetu. Lahko je osebno ne priznate, jo prezirate, vendar vas bo socialno okolje (sosedje, prijatelji, znanci, sovashchani, someshchani, sodrzhavljani) vseeno uvrstilo v neko za vas dolocheno strato, in to presenetljivo soglasno. Socialno razlikovanje je torej socialno dejstvo. In kaj lahko storimo zoper socialna dejstva in zgodovino? Lahko jih skushamo spreminjati, a chloveshko prizadevanje se tu vedno koncha enako, v restratifikaciji. Kaj je torej ta vrednotni sistem socialne stratifikacije? Kako se aktualizira?

Odgovorov je bilo veliko, nobeden ni bil enostaven. Lahko she dodam, da so pri aktualizaciji VS pomembni veliki proizvajalci Imagea Who is Who, to so masovni mediji, dandanes she posebej televizija. Tudi javnomnenjske raziskave niso nedolzhne, pri konstruiranju in rekonstruiranju VS SS so nepogreshljive. Vendar je to posebno poglavje, javnomnenjske raziskave in konstruiranje oz. rekonstruiranje socialnih strat - o tem kdaj drugich, ker po tej poti ne pridemo do odgovora na glavno vprashanje, pach pa le do odgovora o nachinu aktualizacije vrednotnih sistemov.

Neizogibnost ali zgodovinsko dolochenost ali usojenost vrednotnega sistema socialnega razlikovanja (segregacije) na nashem planetu je na najkrajshi mogochi nachin za vse chase, za vse chloveshke civilizacije najbolje ilustriral Georges Orwell. Njegov nachin je tako enostaven, da bi ga razumeli she páriji, che bi jim le povedali, da to ni pravljica, da je Zhivalska farma le primera ali prispodoba usode obchechloveshkega socialnega razlikovanja - stratifikacije ali vrednotnega sistema socialne stratifikacije.

Zakljuchek prezentacije Vrednot socialne stratifikacije I.-IV. je torej docela enak uvodu. Uvid v bistvo vrednot socialne stratifikacije (VS SS) se po konchani analizi, v zakljuchnem premisleku torej ni spremenil.

 

________
* Raziskavo Socialna stratifikacija v Sloveniji (Vrednotni sistem socialne stratifikacije) nadaljujeva Rajko Shushtarshich in Matjazh Hanzhek v okviru institucionalnega sodelovanja z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. V nadaljevanju bova skushala osvetliti she temo Vrednote stratifikacije in Strategija ekonomskega razvoja Slovenije. Zgodovinski spomin pa bova skushala osvezhiti s pogledom na ta problem izpred dvajsetih let, v raziskavi Vrednote v procesu planiranja, ISF, 1977. (Seveda le v primeru, che bo to skromno institucionalno sodelovanje she obstalo, to je, che bo pogodba podaljshana.)
 
 
______________
BIBLIOGRAFIJA oz. viri podatkov:
 
b. Analiza vrednotnega sistema z vidika socialne stratifikacije
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1973, p. 173, slov., tipk, lit. 72, graf 10, shema; U - 1974, raziskava teoretichna, porochilo, /nosilec R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
c. Vrednotni sistemi v samoupravni druzhbi, II, III.
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1974, p 213, app 333, slov., cikl, tab 350; ISF, raziskava, druzhbena stratifikacija, vrednote /nosilec R.Sh., sodelavec Marjan Kroflich/
e. Vrednote v procesu planiranja
Inshtitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi, Ljubljana, 1977, p 400, slov., xerox, app tabele; ISF, raziskava, sociologija lokalnih skupnosti, druzhbeno planiranje, vrednote /avtor dela o vrednotah R.Sh., nosilec raziskave Vesna Boshnjak, sodelavci: Vladimir Arzenshek, Dushko Sekulich, Misho Jezernik/
07 Vrednotne orientacije EP Bilten SShP 48, 1982, Ljubljana, p 45, /avtor/
13 Vrednotne orientacije ekonomske propagande, chlanek, revija Problemi, sht. 9-11, 1984, Ljubljana, p 156-164, /avtor/
14 Vrednotni sistem institucionalne strukture, raziskava, ISU, 1985, Ljubljana, p 137, /avtor/
15 Vrednotne orientacije avtonomne propagande znanosti, raziskava, ISU, 1986 Ljubljana, p 294, /nosilec R.Sh., sodelavca: Alenka Puhar, Matevzh Krivic/
18 (35.1) Janezovo razodetje, knjiga, za ISU, oz. samozalozhba, 1. izd., 1986, Ljubljana, p 154, /avtor/
19 O neposrednih dejstvih zavesti, chlanek, revija Dialogi, sht. 9-10, 1987, Maribor, p 109-116, /avtor/
36 Traktat o svobodi ali Vrednotni sistem, knjiga, Zalozhba LUMI,
1992, Ljubljana, p 272, CIP 316.75 / ISBN 27992576, /avtor/
52 Personalna legitimiteta medija v sistemu, Primer gen. dir. RTVS Zharka Petana na vrhovnem in ustavnem sodishchu in institucionalne vrednote medija v legitimiteti sistema.
Poseben propagandni dodatek - O neposrednih dejstvih zavesti Revija SRP 7/8, 2/1995, Ljubljanma, p 119-141 /avtor/
55 Igre sistema, Spoved sistemu, O sistemu v luchi sistemske teorije in malo drugache (v rubriki Za osvezhitev zgodovinskega spomina institucije RTVL/S)
Revija SRP 9/10, 6/1995, Ljubljana, p 113-129 /avtor/
14/19 Poskus afirmacije neposrednih dejstev zavesti po Henriju Bergsonu "Esej o neposrednih dejstvih zavesti". Naslov originala: Henri Bergson: ESSAI SUR LES DONNEES IMMEDIATES DE LA CONSCIENCE; Uporabljen prevod: Henri Bergson: Ogled o neposrednim chinjenicama svesti; Prevedel: Feliks Pashić; Izdala: Mladost, (Velika edicija ideja), Beograd 1978
36 Stavka (Analiza nekaterih relevantnih dejstev v zvezi s stavko novinarjev RTVS v marcu 1992 - Poskus celostne interpretacije stavke) Raziskovalno porochilo Svetu RTV Slovenija, 13. aprila 1992; (objavljeno v Traktatu o svobodi p 201) /avtor/
 
Stratifikacija, doslej uporabljena v Reviji SRP:
 
SRP 1/2 O vrednoti delo, Iz Stavke
SRP 3/4 Iz Vrednotnih orientacij EP
SRP 5/6 Branimir Boshnjak: Kulturne elite in TV
SRP 7/8 O vrednoti lojalnost
SRP 9/10 Opombe k Igram sistema
SRP 13/14 Vrednote socialne stratifikacije I.
SRP 15/16 Vrednote socialne stratifikacije II.
SRP 17/18 Vrednote socialne stratifikacije III.
Rajko Shushtarshich - Matjazh Hanzhek
Vrednote socialne stratifikacije I.-III.

 

___________
Popravki v predhodnih prispevkih Vrednote socialne stratifikacije I. in III., Rajko Shushtarshich, Matjazh Hanzhek, Revija SRP 13/14 in 17/18:
 
Revija SRP 13/14, str. 154, prvi odstavek: Iz Vrednotnih orientacij EP
Z imageom artiklov se utemelji socialna stratifikacija. Z imageom firme pa institucionalna hierarhija. Uzhaljenost teoretikov, boste dejali. Oba elementa, image firme in image artikla, pa sta bistvo reklame in sta torej tista elementa sporochila, po katerih se sporochilo razkrije kot reklamno sporochilo. Mozhno je, da eden od obeh elementov v reklami manjka, vendar je v takih primerih zhe vnaprej znan ali dojemljiv.
 
Revija SRP 17/18, str. 137:
Socialne spremembe v SFRJ - ohranitev obstojechega reda: vprashanje 162
Razleke v odgovorih izobrazbenih kategorij:
izobrazba:
 
SPREMEMBE / 1. rang v % vsi ank. osnovna poklicna srednja vis.+ vish.
8 - nich ne bi spremenil
6%
7%
5%
4%
3%
str. 155:
Relativno visoko nestrinjanje s stalishchi: 1J, 2K, 3L, 4E, 5F
 
str. 157
Stalishcha kot indikator vrednot: vprashanje 164
Razlike v zavzemanju stalishch med shtirimi izobrazbenimi kategorijami:
izobrazba:
(strinjanje s stalishchem oz vrednoto) vsi ank. osn. pokl. sred. vis.+ vish.
K - prepovedati doseljevanje iz drugih republik v Slov.
36%
38%
39%
35%
27%
str. 160
Empirichno grupiranje odgovorov: vprashanje 163
Zadovoljstvo z vrednotami (s situacijo, ki kazhe stopnjo uresnichenosti vrednotne orientacije)
Razlike v zadovoljstvu med shtirimi izobrazbenimi kategorijami:
izobrazba:
(nezadovoljstvo) vsi ank. osn. pokl. sred. vis.+ vish.
(nezadovoljen in zelo nezadovoljen)
H - prichakovana prihodnost
11%
17%
11%
6%
8%
(zadovoljstvo)
(zelo zadovoljen, zadovoljen in srednje zadovoljen)
C - osebni dohedek
67%
55%
67%
74%
79%
Pri razlagi tabele velja posebej izpostaviti relativno velike razlike med izobrazbenimi kategorijami in izrazitost trendov v upadanju nezadovoljstva oz. narashchanju zadovoljstva z vishino izobrazbe:
- pri izstopajochem nezadovoljstvu: z (B) dohodkom druzhine in z (C) osebnim dohodkom so veliko bolj nezadovoljni posamezniki iz nizhjih izobrazbenih kategorij;
- nasprotno pa s (K) poshtenostjo ljudi in (J) rezultati reforme ter (L) stopnjo gospodarskega napredka nezadovoljstvo narashcha z vishino izobrazbe.
Vsem pa najbolj primanjkuje prostega chasa, so najbolj nezadovoljni s (G) kolichino prostega chasa.
 
str. 165
Empirichno grupiranje odgovorov vpr. 165:
Kaznovanje prestopkov, sankcijsko razpolozhenje, tolerantnost - netolerantnost:
vishina kazni za:
ne bi kazn.
do 30 dni
do 12 mes.
od 1do 4 leta
5 let in vech
dosmrt. jecha
smrtna kazen
ne ve
A - roparski umor
0%
0%
0%
0%
8%
27%
60%
5%